Ekslibris je lastniški znak v knjigi. Navadno je izdelan v grafični tehniki, z napisom ex libris, kar pomeni iz knjig oz. iz moje knjižnice. Opremljen je z lastnikovim imenom in pogosto z umetniškim motivom. Navadno je kot samostojen listič nalepljen na notranjo stran sprednjih platnic.
Prvi Slovenec z ekslibrisom je bil dunajski škof J. Slatkonja, eden najstarejših znanih ekslibrisov na slovenskih tleh je pripadal kranjski plemiški družini Apfaltrern. Datira v leto 1540 in je ohranjen na lesenih platnicah medicinske knjige, shranjen v Semeniški knjižnici v Ljubljani.
V 17. in 18. stoletju so se pri nas pojavljali grbovni ekslibrisi plemiških družin in cerkvenih dostojanstvenikov. Razvili so se tudi tipografski ekslibrisi z besedilom in preprostim, pogosto ornamentalnim motivom. Na Slovenskem se je zanimanje zanje povečalo v drugi polovici 19. stoletja. Večinoma so bili v grafičnih tehnikah in pogosto povezani z lastnikom.
V začetku 20. stoletja so jih izdelovali predvsem Saša Šantel, Avgust Bucik, I. Vavpotič, M. Gaspari, G. Birolla, H. Smrekar, Fran Podrekar …
Zanimanje za ekslibrise je naraslo z ustanovitvijo društva Exlibris Sloveniae leta 1967. Organizirali so že veliko razstav, prireditev in izdali več publikacij na to temo.
V Koroški osrednji knjižnici hranimo zbirko ekslibrisov neznane provinience, ki se glasijo na ime Geza Hérzog. V njej je 68 grafičnih listov, od tega 21 s podpisi različnih tujih avtorjev: Gara Arnold, Hans Volkert, Frank Sepp, Hans Bastanler, D. Galanis, S. Kulhanek, Carl Streller, Alfred Soder, Jozsa Kais. Pet ekslibrisov je z imenom Irenke Herzog, ki je bila verjetno soproga Geze Herzoga. Štirje različni motivi so z imenoma obeh. V zbirki je tudi ekslibris na ime Sofia Schulz-Euler. Vsi so datirani v prvo četrtino 20. stoletja.
