Maks Reš je bil rojen v Kamniku. Izhaja iz roda kranjske družine Reš, ki se je že v Prešernovem času ukvarjala s tiskarstvom. Preživljal se je v različnih poklicih (med drugim se je ukvarjal tudi z gostinstvom in hotelirstvom), od svojega 17. leta pa je bil zapisan gledališču. V Celju je bil več let tajnik gledališča, v Kranju je kot član gledališča Narodne čitalnice sodeloval tudi pri delavskem gledališču, največ pa je igral komične in operetne vloge.
Meščansko življenje
Meščani so imeli svoj način življenja, ki so ga določale vrednote meščanstva: gospodarski uspeh, utrjevanje družbenih vezi med seboj enakimi in družina, ki je dajala osebno varnost. Ob tem pa živahno življenje pri čitalnici, v gledališču, popoldanski obiski, posedanje v parku pred gimnazijo, nedeljski sprehodi v okolico mesta, na Jošta, na Šmarjetno goro. Tudi fotografije družine Reš dokumentirajo življenje družine, kateri je življenje v tridesetih letih 20. stoletja minevalo med domom in domačim mestom.
Rojstvo, poroka in smrt kot trije mejniki v življenju posameznika so njegovo družino iz vsakdanjika postavili v okolico in v sorodstveno mrežo, ki sta od družine pričakovali določena dejanja. Ob rojstvu je bila to izbira botrov, ob poroki izbira zakonskega partnerja in njegova dota, ob smrti obvestilo, da je umrl someščan ali sorodnik. Takrat družina ni imela časa za zasebnost. Temu so bili namenjeni vsakdanjiki in cerkveni prazniki, ko se je družina zbrala pri skupnih obedih, se sprehodila po mestu ali odšla na izlet.
V meščanskih družinah ni bilo vsem dano, da bi si življenjskega sopotnika izbrali sami, ampak so odločali interesi njihovih staršev. Pripovedi in zapisi govorijo o tem, da so fantje in dekleta čustva in osebne nagibe skrivali v sebi in čakali na to, kaj bosta rekli in storili družina in okolica. Maksu Rešu je bilo dano, da je svojo življenjsko sopotnico lahko izbral sam. Spoznal jo je v Celovcu med prvo svetovno vojno. Ta dogodek je dobil posebno mesto tudi v družinskem albumu.
Narodna čitalnica v Kranju
Narodno čitalnico v Kranju so meščani ustanovili leta 1863. Njen namen je bil , da z različnimi prireditvami, ki združujejo petje, glasbo, dramsko igro, različna predavanja in tudi zabavo, pospešuje uporabo slovenskega jezika in utrjuje narodno zavest.
Prelomnico v razvoju kranjskega gledališča zaznamuje leto 1907, ko so ustanovili dramski odsek pri Narodni čitalnici. Do začetka prve svetovne vojne so v eni sezoni pripravili povprečno šest premier, s katerimi so tudi gostovali. Po prvi svetovni vojni so svojo dejavnost zopet oživili. Klasičnih gledaliških del svetovnih dramatikov niso uprizarjali, kljub temu da so letno odigrali tudi deset in več različnih predstav. S svojim bogatim programom pa so se vsa leta do začetka druge svetovne vojne spominjali Vodnika, Prešerna, Jenka in Cankarja. Predstave so se odvijale v Narodnem domu, ki je bil zgrajen leta 1925. Med režiserje in igralce gledališkega odra kranjske Narodne čitalnice se je vpisal tudi Maks Reš, ki je igral in režiral po letu 1925.
mag. Marjana Žibert
