V nedeljo, 18. julija, so priredili veliko cestno dirko na progi Ljubljana – Celje – Ljubljana, ki je bila odprta za člane vseh športnih klubov Športne zveze Ljubljana. Tudi tokrat so vozile skupine seniorjev, dirkačev s težkimi in dirkačev z lahkimi kolesi. Start in cilj dirke sta bila določena na Dunajski cesti pri 1 kilometru.
Predviden start za seniorje je bil ob 9. uri dopoldne, težke skupine ob 9. 30 uri in lahke skupine ob 10. uri. Načrtovan prihod na cilj je bil po pol četrti uri popoldne. V Celju je bila postavljena kontrola z obveznim odmorom dveh minut, kjer se je moral vsak tekmovalec podpisati v kontrolno polo. Interesenti, ki so se nameravali udeležiti tekmovanja, so morali poslati pisno prijavo na naslov Kluba kolesarjev in motociklistov najpozneje do treh popoldne 14. julija.
Darila so bila določena takole: za prvega iz vsake skupine velika pozlačena kolajna in diploma, za drugega in tretjega srebrna kolajna in diploma, za one, ki prevozijo cilj v maksimalnem času, kovinske kolajne in diplome; za vse tiste, ki prispejo na cilj, diplome. Maksimalni čas je bil določen za seniorje 50 minut za prvim, za težko skupino 40 minut za prvim in za lahko 30 minut za prvim. Tudi tokrat je bilo napovedano, da se bo dirka izvedla v vsakem vremenu.
Ilirijina kolesarska tekma je bila zaradi visoke vročine, ponekod je na trasi dosegla do 35 stopinj Celzija, precej zahtevna. Za dirkače, ki so do takrat dirkali le do 80 km in ki so po večini šele tisto leto pričeli trenirati, je bil to naporen in tvegan podvig. Temu primeren je bil tudi rezultat. Izkušeni kolesarji so dosegli zelo dober čas, medtem ko so nekateri omagali zlasti zaradi prehude vročine in slabe fizične pripravljenosti. Neimenovani poročevalec revije Sport je menil, da trenutni neuspeh ne sme nikogar potreti; “nasprotno, na podlagi pridobljenih izkušenj je treba prav vneto nadaljevati trenažo in uspeh bo vsakomur zagotovljen.”
Potek tekme
V nedeljo dopoldne ob 9. uri je bil start seniorjev. Žal se je na startu pojavil le eden, ostali prijavljeni po poročanju niso prišli. Ob 9.10 so na štartno mesto prišli vsi prijavljeni z liste težkega oddelka in v hitrem tempu odpeljali proti Savi. Ob 10. uri so startali dirkači lahkega oddelka. Od prijavljenih so trije izostali.
Do trojanskega klanca se je razvila zelo lepa vožnja. Na določenih odsekih so vozili preko 30 km na uro ter dobro menjavali vodstvo. V sam klanec so pripeljali v vodstvu težkih Zanoškar, Perdan, Vinko Bar in Križman, od lahkih pa Deržaj, Albin Šiškovič in Bevc. Pod klancem je imela lahka skupina smolo. Babniku se je predrla zračnica, nato tudi Josipu Šolarju in Stoparju. Ker niso imeli rezerve s seboj, so opustili tekmovanje. Prav tako je v klancu odstopil edini senior Nosan zaradi prehude vročine. Ostali so nadaljevali pot po lepi Savinjski dolini, le vročina je bila tako huda, da so se morali pogosto hladiti z vodo, kar jim je zmanjšalo tempo. Neka gostoljubna hiša v Savinjski dolini je bila toliko pozorna, da je pripravila dirkačem mleko za na pot, kar so kolesarji z veliko hvaležnostjo pozdravili.
V Celju je bil obrat s prisilnim odmorom dveh minut. Celjski klub kolesarjev je pripravil okrepčila za dirkače in poskrbel za vzoren red, tako da so lahko vsi kolesarji hitro prišli na vrsto. V Celje sta prva prikolesarila Perdan in Zanoškar ob 12. uri in 5 minut, za njima Vinko Bar ob 12. uri 8 minut, nato Križman [v virih: Križnar, op. G. H.] ob 12. uri 16 minut, Kürner ob 12. uri 22 minut, Praček ob 12. uri 26 minut, Škrajner ob 12, uri 31 minut, Adolf Bar ob 12, uri 33 minut, vsi ti od težke skupine, od lahke pa Šiškovič, Bevc in Deržaj, vsi ob 12. uri 34 minut in 50 sekund. “Vožnja nazaj je še stare dirkače precej izmučila, mlajše pa je skoraj izključila iz tekmovanja. Vendar pa se je lepo razvijala in vsi so se potrudili doseči čim lepši uspeh.”
Malo po tretji uri popoldne je prispel major Jaklič z motociklom in naznanil prihod prvih dveh, Zanoškarja in Perdana, na cilj. Vozila sta v hitrem tempu skoraj drug poleg drugega ter z velikim zaletom dosegla cilj. Bil je oster boj: Zanoškar je podlegel za četrtino kolesne dolžine. Prvi je bil Perdan, ki je vozil 5 ur, 58 minut in 43 sekund. Tretji je bil Vinko Bar, ki je traso prevozil v 6 urah, 1 minuti in 17 sekundah, četrti Križman (6 ur, 36 minut in 35 sekund).
Izmed lahkih sta prva prispela Šiškovič in Bevc. Pokazala se je dobra tehnika prvega, ki je prekosil Bevca in dosegel prvo mesto v 5 urah, 47 minutah in 53 1/5 sekundah, Bevc je osvojil drugo mesto (5 ur, 47 minut, 55 s.), tretje pa Deržaj (6 ur, 7 minut). Slednji je nazaj grede pod Trojanami padel, kar je poslabšalo njegov rezultat. Lahka skupina je vozila s povprečno hitrostjo 26 km, težka pa s 25 km na uro.
Poročevalec revije Sport je prispevek o dirki zaključil z mnenjem, da je dirka pokazala, da imamo v Sloveniji nekaj za dolge in vztrajne vožnje usposobljenih dirkačev, ki so precej dobri, potrebno pa je vzgojiti naraščaj. “Izpopolnjevanje teh dirkačev naj bo bodoča naloga Ilirije.” Opozoril je tudi, da so na vožnji Tržič-Ljubljana prvi iz težke skupine na 80 km vozili 8 minut slabši čas kot prvi od lahkih, pri celjski dirki na 150 km pa le 11 minut, kar je pomenilo znatno izboljšanje. “Na vsak način bi bilo vsaj za večje tekme uvrstiti Perdana in Zanoškarja, eventuelno še Bara v lahko skupino, ker je škoda, da ne pride njih kvaliteta do veljave. Tudi to naj bi se upoštevalo osobito v tekmah s tujci.”
Dirka je bila dostopna vsem članom Športne zveze Ljubljana, vendar se ni prijavil nihče iz ostalih klubov. “Animirati se mora ostale klube, da se dvignejo iz zaspanosti in da začno končno že delovati na športnem polju, tam pa, kjer teh ni, da se prej ko mogoče ustanove. Ilirija pa ima zopet lep uspeh letošnjega dela za seboj.“
