Moja draga mama Dora je želela, da bi se naučila igrati na kakšen inštrument. Kot enajstletna deklica sem se najprej začela učiti igrati na kitaro pri ljubiteljskem glasbeniku Henriku Grobelniku. Ob tem, da je imel urarstvo na takratnem Tomšičevem trgu, danes Glavnem trgu, je celjske otroke poučeval violino, kitaro in harmoniko.
Ker je mama menila, da igranje kitare ni primerno za deklice, sem morala učenje slednje končati in tako začela hoditi na ure harmonike. Kljub maminim spodbudam se nisem in nisem mogla navdušiti nad raztegovanjem meha, tako je bilo z mojim glasbenim izobraževanjem po letu dni konec.
Harmoniko je ostala pri hiši kot spomin na otroštvo, po več kot pol stoletja pa sem jo že malce razglašeno podarila v Malo hišo Pilštanj in tako osrečila fanta, ki si jo je srčno želel.
Prispevala: Cvetka Škoflek
