Oktobra je Knjižnico Otona Župančiča obiskala filmska in gledališka igralka Marijana Brecelj ter z nami delila številne dragocene spomine na svoje otroštvo in mladost v Ljubljani.
Rodila se je leta 1946 v Ljubljani, kjer je živela do svojega enajstega leta. Eden njenih prvih spominov sega v čas njenega zgodnjega otroštva, ko jo je upodobil slikar Matej Strnen: “Spominjam se njega in njegove sestre, gospodične Rozi, v dolgi črni obleki, bila je impresivna gospa, tudi slikarka. Jaz sem začela jokati, pa sem dobila v roke piškot, da bi me pomirili. In ta moj portret še obstaja, otrok s piškotom, s polnimi očmi solz …”
Med prve spomine sodi tudi mamin prihod iz porodnišnice. Marijana ga je težko čakala, saj si je neizmerno želela sestrice, a mama je domov prinesla bratca: “Jaz sem bila strahotno užaljena, ker sem si neizmerno želela sestro. Seveda, ubogi brat Janez ni bil nič kriv, ampak to me je neizmerno prizadelo…”
Svoje otroštvo je preživljala v veliki hiši z očetom politikom, mamo igralko, tremi brati in ostalim sorodstvom. Hiša je imela velik vrt, ki je bil njeno zatočišče in je neizmerno spodbujal njeno domišljijo: “Sorazmerno zgodaj me je mama pripeljala tudi v gledališče, v svojo garderobo in to za otroka ni bolj čarobnega, kot to, da se znajde tam med kostumi, med šminkami, med ogledali, mene je začaralo … Potem sem iz vsega tega na našem velikem vrtu, kjer sem veliko hodila sama, pletla najrazličnejše zgodbe in si ji na glas pripovedovala …”
Nato se je z družino preselila v Beograd, kjer so ostali šest let. Med poletnimi počitnicami so se redno vračali v Ljubljano in ko je bila stara 13 let, jo je na poti s tržnice ustavil režiser Matjaž Klopčič: “Na Tromostovju je bil takrat en češki umetnik, ki je izrezoval profile iz črnega papirja. In o njemu in njegovem delu je Klopčič takrat posnel svoj prvi kratki film Na sočni strani ceste. Jaz grem mimo in oni mene ustavijo, snemali so, če bi jaz nekaj nastopila. Sem rekla, da moram iti domov vprašat… in takrat po poti domov se mi je Hollywood odprl. Doma so mi dovolili. Igrala sem neko turistko, ki gleda, kako ta gospod reže te profile. Zgledala sem precej starejša, kot sem bila v resnici …”
Svojo igralsko pot je nato začela že med študijem na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), ki ga je obiskovala v Ljubljani. V tem času je najraje zahajala v legendarni lokal Šumi: “V njem smo se dobivali …od izgubljenih duš, do pisateljev, pesnikov, igralcev … ni bilo hujšega za mojo mamo kot, če je zvedela, da sem v Šumiju. Najhuje je pa potem bilo, da sta oba moja brata začela hoditi tja …”
Večino svoje bogate kariere je ustvarila v SNG Drama Ljubljana, kjer je z vrsto izjemnih vlog postala ena osrednjih osebnosti slovenskega gledališča. Uspešno je delovala tudi na filmu in televiziji.
Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete TUKAJ.
