Bralni klub Tanje Pirš v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota

Prvotni namen ustanovitve bralne skupine je bilo predvsem druženje in aktivno preživljanje prostega časa ob pogovoru o prebranih knjigah na izbrano temo. Tanja Pirš je bralni klub izjemno predano vodila 11 sezon, zato ji je skupino v tem času uspelo zelo povezati. Omeniti velja še, da je ves čas njenega vodenja bralna skupina delovala brez posebnega naziva, zgolj kot »bralni klub«. Po smrti ustanoviteljice in dolgoletne vodje bralne skupine Tanje Pirš so tako člani skupine kot tudi Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota izrazili interes za nadaljnje delovanje, zato je septembra 2019 vodenje in moderiranje prevzel Ivo Podojsteršek, skupina pa je v znak spoštovanja in v spomin na ustanoviteljico kluba prevzela uradni naziv Bralni klub Tanje Pirš.

Ivo Podojsteršek je mlad bibliotekar zaposlen v PiŠK M. Sobota, izobraženec, diplomant Filozofske fakultete v Ljubljani smeri primerjalna književnost in slovenskega jezika s književnostjo. Bralni klub si boljšega empatičnega vodje in moderatorja, ki uporablja metodo »enaki med enakimi« pravzaprav ne bi mogel niti zaželeti.

V mesecu oktobra 2025 je novinarka Nevenka Emri za Radio Murski val opravila intervju z vodjem kluba Ivom, ki ga v nadaljevanju objavljamo:

 

Po Sloveniji se menda bralci združujejo v 800 bralnih klubov, eden je tudi v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. Kaj je to bralni klub, je to zaprt, odprt krog ljudi?

 

• Neka najosnovnejša definicija ali opredelitev bralnega kluba bi bila, da je to skupina ljudi, ki se srečuje s točno določenim namenom, in sicer da se pogovarjajo o prebranih knjigah.
• Hkrati je to seveda tudi manjša skupina ljudi, saj večino bralnih klubov sestavlja nekje med 8 in 12 članov. Nekako se je izkazalo, da je takšna skupina optimalna in še obvladljiva za kvalitetno diskusijo o prebrani knjigi, zato jaz zmeraj rad poudarim, da so bralni klubi butična dejavnost za širjenje bralne kulture. Kvaliteta pred kvantiteto.
• Takšen je tudi Bralni klub Tanje Pirš, ki se v Pokrajinski in študijski knjižnici srečuje že okrog 15 let in v katerega nas je vključenih 12 članov, srečujemo pa se 1x mesečno.
• V našem primeru gre za zaprt krog ljudi, saj je članstvo v klubu stalno, imamo dolgoletne članice bralnega kluba, nove člane pa sprejemamo praviloma le izjemoma, če se zgodi, da se sprosti kakšno mesto

Kakšno je poslanstvo vodje kluba, kakšna znanja mora imeti?

 

• Vloga vodje kluba je predvsem, da skrbi, da delo in debata v skupini potekata gladko, skrbi za obveščanje članov, pripravo programa in ostale zadeve za nemoteno delovanje kluba.
• Poglavitna naloga pa je seveda moderacija diskusije o knjigi, zato se večinoma tudi izogibamo poimenovanju vodja, ampak govorimo bolj o moderatorjih bralnih klubov.
• Prej ste omenili, da v Sloveniji trenutno deluje že okrog 800 bralnih klubov. Eden izmed razlogov za to je tudi, da v zadnjih letih Kulturno-umetniško društvo Police Dubove organizira izobraževanja, spletne webinarje za moderatorje bralnih klubov, te tečaje sem opravil tudi sam, od začetne stopnje, preko nadaljevalne, izpopolnjevalne, opravljen pa imam tudi mojstrski tečaj za moderatorja bralnih klubov.
• Obstaja tudi Forum moderatorjev bralnih klubov, kjer se na spletnih srečanjih dobivamo moderatorji iz cele Slovenije ter izmenjujemo mnenja in izkušnje iz svojih bralnih skupin.
• Kar se tiče znanj: seveda je dobrodošlo, da ima moderator kluba čimveč literarnoteoretskih znanj oz. poznavanja književnosti, ni pa to nujno. Bolj pomembno je, da je strasten bralec, da zna dobro poslušati, argumentirano izražati stališča, da poskrbi, da pridejo vsi člani do besede, da v debati ustvari sproščeno vzdušje.
• Velja pa pri moderatorjih pravilo, da težimo k temu, da smo med debato čim manj opazni. Tako nekako kot pri nogometnih sodnikih.

Domnevam, da pri poglobljenem branju, kakršno naj bi potekalo v bralnem klubu, ne gre samo za obnovo vsebine, ampak nekaj več. Kaj več? Kako se vaši bralci lotevajo tistega, kar je med platnicami. Kako jih vi vodite?

 

• Seveda, klasičnim obnovam vsebine se izogibamo. Pri srečanjih, kjer vsi člani preberemo isto knjigo, bi to bilo tudi precej nesmiselno, saj vsebino knjige vsi dobro poznamo.
• Tako da se o knjigah pogovarjamo predvsem na način, da iščemo in vzpodbujamo različne interpretacije prebranega, obdelamo slog pisanja, se pogovarjamo o karakterjih literarnih oseb, velikokrat tudi preberemo misli iz knjige, ki so nas prevzele ali nas spodbudile k razmišljanju, mnogokrat člani prebrano povežejo tudi s svojimi lastnimi življenjskimi izkušnjami. Vse to prispeva k temu, da dobijo člani kluba po diskusiji o prebranem uvid z najrazličnejših zornih kotov.

Kako zahtevne bralke oziroma bralce imate v klubu?

 

• Moram povedati, da so v Bralnem klubu Tanje Pirš zbrani izjemno zahtevni bralci oziroma bralke, ker so v njem večinoma ženske. To pomeni, da bralni klub obiskujejo predvsem visoko izobražene članice, intelektualke, ki so strastne bralke že dolga leta in imajo izdelan osebni bralski okus. To pa pomeni tudi, da jih zanima kvalitetna, zahtevna in resna literatura.

Vam kdaj povedo, da po prebrani knjigi niso več takšni kot prej, jih knjiga kaj nauči?

 

• Seveda, takšne odzive od članov kluba slišimo redno. K temu tudi težimo, da se iz prebranega in debate tudi kaj naučimo in spoznamo. To je eden od ciljev branja kvalitetne literature.

Kakšen je odziv članic in članov vašega kluba na jezik v knjigah?

 

• Jezik izbranih knjig je zelo pomemben aspekt in na to so člani kluba zelo občutljivi. Pri jezikovnem stilu se ustavimo ob vsaki obravnavani knjigi. Bralci velikokrat opazijo tudi, če morda prevod knjige v slovenski jezik ni najbolj posrečen in to tudi jasno izrazijo. Tako da ja, jeziku v knjigah v klubu posvečamo posebno pozornost.

Naredite seznam knjig, ki jih boste prebirali v klubu, vi sami, člani kluba ali  knjige izberejo kje drugje?

 

• Program bralnega kluba za vsako sezono pripravim jaz. To pomeni, da imamo vnaprej določen seznam knjig, ki jih bomo v posamezni sezoni prebrali. Seveda pa sam tudi redno vzpodbujam člane, da prispevajo svoje predloge in želje, kaj bi lahko brali, in to potem vključim v program.
• Je pa v vsaki sezoni obvezno na programu vsaj eno srečanje, ki je namenjeno poeziji. Skrbimo tudi za uravnoteženo zastopanost slovenskih in tujih avtorjev in tako naprej.

Kakšni bralci smo Pomurci, kakšni obiskovalci vaše knjižnice, kakšen žanr je najbolj iskan?

 

• Če sklepam po članih našega bralnega kluba, smo Pomurci odlični bralci. Pa tudi drugače lahko rečem, da zainteresiranost za branje dobre literature med našimi uporabniki ostaja, nenazadnje vsako leto okrog 80 članov PiŠK M. Sobota uspešno opravi bralno značko za odrasle, za katero kolegica Suzana Lukovnjak zmeraj pripravi širok in žanrsko pester seznam kvalitetne literature.
• Na splošno pa večina obiskovalcev naše knjižnice najraje posega po žanrskem branju, med katerimi prevladujejo ljubezenski romani in kriminalke, pa tudi biografije in avtobiografije so zelo popularne.

Po nekih podatkih pri nas bralna pismenost upada, kje vi vidite vzroke, je še prostor oziroma možnost za animacijo?

 

• Žal je vaša trditev resnična. Sam poglavitne vzroke za to gotovo vidim v sodobnem načinu življenja, v hitrem tempu, ki ne dopušča počasne in zamudne aktivnosti, kot je branje. Za branje se je potrebno umiriti, si vzeti čas in vložiti tudi precej energije, vklopiti možgane. In v današnji družbi instant užitkov, ki jih v vsakem trenutku omogočajo pametni telefoni in druge naprave, je branje zagotovo zapostavljeno.
• Kar se tiče prostora za animacijo, seveda obstaja, ne smemo biti črnogledi, je pa dejstvo, da moramo v tekmovanju s poplavo digitalnih vsebin, tisti ki se profesionalno ukvarjamo s širjenjem bralne kulture in pismenosti v to vložiti še več časa in energije.

Kdo je vam privzgojil ljubezen do knjige in kako, ste kdaj razmišljali o tem?

 

• Družina, profesorica slovenščine na gimnaziji in pozneje tudi študij. Potem gre naprej samo od sebe.