Župnijska cerkev Marijinega rojstva v Šmarju, včasih prafara, je bila sprva triladijska romanska bazilika, najverjetneje zgrajena med letoma 1250 in 1275.
Cerkev je plod številnih prezidav in obnov, ki so pustile sledi v arhitekturnem in oblikovnem smislu; današnja oprema in pročelje sta baročna.
Z gotskimi predelavami dobi cerkev nov prezbiterij, ladijski obok (okrog 1500), nekaj oken in zvonik, ki je bil najverjetneje zgrajen že prej (v 2.polovici 15. stol.).
V 17. stol. je bila cerkev prezidana v duhu baroka: nova zakristija z banjastim obokom, zaradi statičnih razlogov je bila potrebna izgradnja opornikov na južni in severni strani ladje, stranska vhoda v zahodni steni in nova poslikava v prezbiteriju. V začetku 18. stol. sta bili prizidani še stranski kapeli, poznobaročno pročelje pa je cerkev dobila leta 1774. Zaradi udarca strele so leta 1783 popravili zvonik in ga zvišali za eno nadstropje.
Leta 1884 so cerkev predelali v neoromanskem slogu z visokimi polkrožno sklenjenimi okni, ki so osvetlitev približali tradicionalni bazilikalni osvetlitvi. V niši na pročelju so vzidali kipa sv. Petra in Pavla.
Cerkev je bila v 2. sv. vojni poškodovana med bombardiranjem in po njem obnovljena.
Freska na južni fasadi cerkve prikazuje ikonografski motiv Kristusa Trpina, poleg je stoječa postava Marije Zaščitnice s plaščem, ki varuje človeštvo, zgoraj pa je delno ohranjena podoba Boga Očeta v oblakih s puščico jeze do Zemljanov.
