Ko je litostrojčan zbolel, ni ostal doma, ampak je prišel v službo. Ne zaradi tega, ker bi moral delati tudi z bolečim grlom in vročino, pač pa da bi obiskal zdravnika v obratni ambulanti. Ambulanta je v šestdesetih letih premogla splošni, rentgenski, zobni, fizikalni in laboratorijski oddelek, bolniško sobo in lastno zalogo zdravil.
Delavcem sta bila na voljo 2 zdravnika splošne prakse in 2 zobozdravnika, njim pa je pomagalo še 11 zdravstvenih sodelavcev in računovodja. Konec petdesetih let je na delavca odpadlo 7–8 obravnav v ambulanti na leto. Rentgenskih pregledov je bilo okrog 2600. Zdravniki so obiskali delavce tudi na domu, število teh obiskov pa je glede na obdobne epidemije gripe nihalo. Zobna ambulanta je imela višjega dentista in zobno pomočnico ter zobotehnico. Leta 1976 je zabeležila 4028 obiskov.
Največ obolelih je bilo med delavci, ki so delali neposredno v proizvodnji, npr. v jeklolivarni, obdelovalnici, pločevinarni itd. Obratna ambulanta je poslovala tudi v popoldanskem času od 17. do 19. ure. V tem času so bili predvideni tudi pregledi učencev iz industrijsko-kovinarske šole. »Poglavje zase so v Litostroju obratne nezgode, ki jih je bilo kljub večji pazljivosti in skrbi več kot druga leta. Lani je bilo 610 nezgod in so zaradi njih izgubili 63.312 delovnih ur. Najpogostejše so nesreče med mladimi delavci, saj je skoraj tretjina ponesrečencev mlajša od 20 let. Iz tega se da sklepati, da je premajhna delovna izkušenost in morda tudi nepoučenost vzrok tolikim nezgodam. V podjetju imajo obratno ambulanto z dvema zdravnikoma, ki delata v tovarni skoraj ves dan. Za osebno zaščito, mleko, kavo itd. so izdali lani blizu 14 milijonov dinarjev. Nujno pa bo treba sestaviti še pravilnik za mojstre, da bodo jasnejše njihove dolžnosti pri skrbi za zdravje njim podrejenih delavcev.« (Delavska enotnost 18. 2. 1955, št. 7, str. 2)
Ambulanta je delovala od l. 1947 v leseni, z apnenim ometom ometani baraki in je postala z naraščanjem delavcev v tovarni kmalu pretesna za opravljanje vseh nalog. Leta 1963 je bila odobrena lokacija nove ambulante in izgotovljena tudi dokumentacija za gradnjo tega poslopja. Zaradi pomanjkanja sredstev in sprememb v zasnovi objekta, ki mu je bilo dodano zaklonišče, se je začetek gradnje zavlekel in nova ambulanta je bila predana svojemu namenu šele januarja 1979.
Novi objekt obratne je imel ordinacijo za preventivo, dve zobni ordinaciji, dve ordinaciji za kurativo, dva prostora za zobno tehniko, dva laboratorija za odvzem krvi in urina, prostor za fizioterapijo, garderobo s tušem, sanitarije, dva prostora za skladišče sanitetnega materiala, in zaklonišče za 40 oseb. V isti stavbi je bila nastanjena tudi služba varstva pri delu. Osebje v ambulanti je opravljalo skoraj vse preventivne zdravstvene preglede. Predhodne zdravstvene preglede so opravili vsi delavci, ki so se na novo zaposlili – teh je bilo vsako leto kar precej.
Obhodne zdravstvene preglede je opravilo letno več kot 1000 delavcev, predvsem tistih, ki so opravljali nevarna in zdravju škodljiva dela. Medicina dela je v ambulanti opravljala specialne zdravstvene preglede pri delavcih, ki delajo v ropotu, na višini ali z viri sevanj. V vseh proizvodnih obratih je bila organizirana tudi prva pomoč.
Eden večjih izzivov v proizvodnji je poleg velike fluktuacije delovne sile predstavljal absentizem iz naslova bolniških odsotnosti. Leta 1971 je imel Litostroj 3.368 delavcev. Od teh jih je bilo 3.233 odsotnih zaradi bolezni in poškodb skupaj 50.973 dni in 3 ure, tj. 15,7 dneva na osebo. Med vzroki za bolniške odsotnosti so prednjačile nesreče izven dela (17,3 %), obolenja dihal (17,2 %) in poškodbe pri delu (15,2 %).
Zaradi zahtevnih pogojev dela so bile med delavci razširjene nekatere poklicne bolezni, predvsem okvare sluha zaradi hrupnosti proizvodnje in pa vibracijska bolezen, ki je nastajala zaradi vibracij ali tresenja orodij ali naprav. Poleg tega so bili delavci izpostavljeni tudi drastičnim temperaturnim spremembam in prepihu ter raznim plinom in param, ki so slabo vplivali na grlo in glasilke. Veliko je bilo poklicnih obolenj dihal, predvsem pri delavcih, ki so delali v livarni sive in jeklene litine na dvigalih oziroma žerjavih in so bili podvrženi vdihovanju različnih plinov in prahu. Šele leta 1963 so pričeli rekonstrukcijo žerjavov, ki so jim dodali zaprte kabine. Pri električno obločnem varjenju so nastajali škodljivi nitrozni plini, ozon in ogljikov monoksid, ki sta povzročala resna pljučna obolenja in invalidnost.
