Svoje izdelke je Franjo Felicijan prodajal tudi v eni od ljubljanskih poslovalnic državnega podjetja Dom, v znameniti Lectariji. Tesno je sodeloval z Robertom in Henrieto Freyer, ki sta bila življenjska sopotnika in poslovna partnerja. Bila sta lastnika Lectarije, ki je bila leta 1948 nacionalizirana. Po tistem je Robert Freyer postal tehnični direktor podjetja Dom, ki se je ukvarjalo s prodajo izdelkov domače in umetne obrti z območja nekdanje Jugoslavije, Lectarija pa je postala ena od poslovalnic tega podjetja. Henrieta Freyer je po nacionalizaciji poslovne vode zapustila in se posvetila vzgoji njunih otrok, Agate in Roka.
“Oče je imel izjemen umetniški čut, hkrati pa tudi močno trgovsko žilico. Potoval je po vsej Jugoslaviji in za nadaljnjo prodajo nabavljal avtentične, visokokakovostne izdelke,” pripoveduje Agata Freyer Majaron, akademska slikarka, oblikovalka lutk, kostumov in scen za lutkovne predstave.[1]
Robert Freyer se je z enako vnemo posvetil vodenju podjetja Dom kot pred tem vodenju svoje Lectarije, tej pa je po zaplembi posvečal prav posebno pozornost. Po njegovi skrbni presoji so v Lectariji še naprej prodajali visokokakovostne izdelke slovenske domače in umetne obrti. Izpolnjevati pa so morali tudi nenavaden kriterij: zaradi velikosti prostora in notranje opreme so morali biti manjših dimenzij, tako kot je to v izhodišču predvidel arhitekt Jože Plečnik.
Franjo Felicijan je bil eden od izbranih obrtnikov, s katerimi je Robert Freyer sodeloval. Za zdaj še ne vemo, ali sta sodelovala že pred nacionalizacijo. »Bil je eden tistih lončarjev, ki jih je moj oče najbolj spoštoval. Zanj je bil Felicijan umetnik, ne le vrhunski obrtnik,« poudarja Agata Freyer Majaron. »Njegova keramika je prepoznavna. Njegove barvne kombinacije, njegova krasitev, njegova perfekcija v obliki pričajo o tem, da so njegovi izdelki nesporna umetniška dela. Ne le moj oče, tudi arhitekt Plečnik ga je izjemno spoštoval.«
Ko se je Robert Freyer konec šestdesetih let upokojil, se je začel zaton Lectarije. »Med drugim je bila takrat iz izložbe odstranjena medeninasta spirala,[2] na kateri so bili majhni krožnički. Nanje je mama polagala predmete, ki so bili naprodaj. Ta spirala je bila izjemna zamisel arhitekta Plečnika, polna simbolike. Spirala med drugim predstavlja dinamiko življenja in rasti,« pripoveduje Agata Freyer Majaron. Podjetje Dom je bilo leta 1991 prodano zasebniku. Da bi opremo Lectarije zaščitila pred uničenjem, sta jo Agata Freyer Majaron in Rok Freyer leta 2000 podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju.
[1] Intervju z Agato Freyer Majaron sem naredila v Ljubljani 16. 11. 2022.
[2] Po načrtu Jožeta Plečnika je spiralo izdelal Alojzij Pirnat.
