Prvotna Pušnikova gostilna, se omenja že leta 1803. Leta 1840 je bila gostilna temeljito prenovljena, o čemer priča letnica na podboju glavnega vhoda. Kakor lahko razberemo iz upodobitve na litografiji iz tistega časa, je visoka pritlična hiša stala ob levi strani nekdanje avtomobilske ceste proti Celju oz. Poljčanam in Mariboru (Režek, 1964), katere potek dandanes obeležuje promenada.
Na starih razglednicah je upodobljena gostilna Sonce (tedaj zapisano »Solnce«) po prezidavi okoli leta 1860, s katero je t. i. »Hiša Št. 43«, nekdaj poimenovana tudi »Badelhof«, »Gast- und Kaffehaus zur Sonce«, tudi »Zur schönen Wirthin« dobila današnjo podobo (z izjemo pokrite verande pred vhodom, ki je bila zgrajena kasneje).
V 19. stoletja je bila gostilna Sonce shajališče določenega kroga slatinskih gostov (domnevno tudi članov ilirskega gibanja), ki so se ob večerih iz hrupnega zdraviliškega središča želeli umakniti na periferijo, kjer so se lahko v miru družili ob resnejših pogovorih. Dr. Adolf Režek omenja, da je leta 1868 gostilna imela osemnajst sob za goste (Režek, 1964).
Po reklamnih napisih sodeč je bilo tu shajališče vseh, ki ljubijo domačnost, dobro kuhinjo, originalna vina in točno postrežbo (Vardjan, 2004). Napis na fasadi gostom oglašuje, da se gostilna oz. Hotel Sonce ponaša tudi z garažo za avtomobile.
Povzeto po: Režek, 1964; Vardjan, 2004.
