Skupščina Občine Brežice je 23. decembra 1991 sprejela Odlok o ustanovitvi javnega zavoda: Knjižnica Brežice (Uradni list RS št. 1/1992 z dne 11. 1. 1992), zaradi katerega je leta 1992 prišlo do preimenovanja Občinske matične knjižnice Brežice v Knjižnico Brežice.
Od leta 1980, ko je knjižnica dobila nove prostore, se je iz leta v leto povečevala knjižna zaloga, naraščalo pa je tudi število obiskovalcev. V knjižnici, ki je razpolagala s samo 410m2 prostora, za normalno dejavnost pa bi ga potrebovala še enkrat toliko, je kmalu začelo primanjkovati prostora za knjižnično gradivo. Kmalu so začeli nameščati dodatne police, kar je povzročilo, da so bile nekatere knjige previsoko, druge prenizko, razmik med policami je bil zelo majhen, poleg tega je moral del gradiva v skladišče, kamor obiskovalci niso imeli vstopa (Dušič-Gornik, 1994). Leta 1997 so namreč prostorsko stisko reševali z nakupom premičnih regalov v skladišču, kjer se še danes hrani starejše knjižnično gradivo (Bemkoč, 2006).
V letih 1996 in 1997 je knjižnica prešla na obdelavo in izposojo gradiva v računalniškem knjižničnem sistemu COBISS. Računalniki so olajšali in racionalizirali delo, niso pa rešili prostorske stiske (Bemkoč, 2006).
Ideje o razširitivi knjižnice so se začele pojavljati že kmalu po letu 1991. V dobrih desetih letih je prostor, zgrajen leta 1980, postajal pretesen in potreben prenove. Prvi idejni načrt je predvideval horizontalno širitev v prostore dijaškega doma. Kasnejše razmišljanje pa je bilo bolj v prid vertikalni širitvi v prostore bivše kuhinje in jedilnice dijaškega doma (Dušič-Gornik, 1994).
Mag. Tea Bemkoč, ki je direktorica knjižnice postala leta 1993, je šest let kasneje povedala:
»Za nas bi bila pridobitev spodnjih prostorov, v katerih sta bili nekoč dijaška kuhinja in jedilnica, pravzaprav idealna rešitev, saj bi ostali v isti zgradbi, poleg tega pa bi prostor nekdanjega trim kabineta, ki je v istem objektu, lahko preuredili v prostor za prireditve.« (Sečen, 1999)
Z novimi prostori leta 2006 je knjižnica dobila možnosti za uresničitev svojih načrtov, prilagajanje hitremu razvoju in sledenje potrebam uporabnikov.
V pritličju levo se nahaja samostojen oddelek za mladino, namenjen najmlajšim uporabnikom in mladini do 15. leta starosti. Pri glavnem vhodu je oddelek za odrasle z leposlovnimi deli in neknjižnim gradivom. V prvem nadstropju se nahaja oddelek s strokovnim gradivom, tudi še e-knjižnica, domoznanska zbirka in večnamenska dvorana. Na oddelku ima svoje mesto stalna zbirka del jezikoslovca akademika prof. dr. Jožeta Toporišiča.
Pomembno pridobitev predstavlja dvorana za različne prireditve in dejavnosti, poimenovana po prvi upraviteljici knjižnice Savici Zorko. Dvorana se ponaša tudi s stalno razstavo fotografij in člankov, ki pričajo o razvoju knjižnice od leta 1946 do 2006. Postavitev razstave je delo domačina mag. Mateja Filipčiča.
Z dodatnimi prostori so člani in uporabniki pridobili boljši dostop do informacijskih virov ter možnost njihove uporabe v e-knjižnici. Novi prostori so omogočili, da smo se v Knjižnici Brežice obsežneje posvetili programom za najrazličnejše ciljne skupine.
»Prostor pa ostaja prazen brez ljudi.« Tako mag. Tea Bemkoč, direktorica Knjižnice Brežice, razmišlja v svojem prispevku Po desetletjih rasti razcvet (2006). In nadaljuje: »Ti mu poleg gradiva in primerne opreme dajejo vsebino in osebno noto. Na eni strani smo to delavci knjižnice, ki skrbimo za poslovni in strokovni razvoj knjižničnih dejavnosti na področju občine Brežice in širše, na drugi strani so uporabniki, katerim so storitve Knjižnice Brežice namenjene, da v njej – ne glede na starost, narodnost, veroizpoved ali družbeni položaj – uresničujejo svoje kulturne, izobraževalne in socialne potrebe.«
V letih od 1993 do 2006 se je povečalo število zaposlenih. Da bi povečali raven storitev, namenjenih uporabnikom, je bilo več pozornosti namenjene tudi izobraževanju osebja. »To obdobje je zaznamovala bolj izrazita usmerjenost od gradiva k uporabnikom. Povečalo se je število in raznovrstnost različnih oblik tako imenovane knjižne in knjižnične vzgoje, ki je namenjena razvijanju bralne kulture in uporabi knjižnice ter njenih informacijskih virov.« (Bemkoč, 2006)
V letu 2010 je knjižnica pridobila prostor za tiho delo (Poslovno poročilo Knjižnice Brežice za leto 2010).
