Fran Lorger se je rodil 30. aprila 1884 v preprosti trški družini v Šmarju pri Jelšah kot prvi otrok Franca in Otilije Lorger. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in po maturi leta 1904 nadaljeval s študijem klasične filologije na graški univerzi. Po končanem študiju, ki ga je zaključil z doktoratom leta 1908, se je zaposlil kot domači učitelj pri knezu Hugu Weriandu Windischgrätzu in grofu Karolu Mariji Stürgkhu na Dunaju.
Že v času študija je začel z raziskovanjem rimskih spomenikov v domačem okolju. Leta 1907 je naletel na ostanke rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah. Raziskovanje je nadaljeval leta 1934 po vrnitvi iz Nice, kjer je 10 let deloval kot portretist z aparatom za posnemanje arheološke keramike, ki ga je sam izdelal. Pri izkopavanju razkošne rimske vile v Grobelcah, ki je trajalo do leta 1936, je naletel na rimsko naselbino, kjer so se nahajale stanovanjske in gospodarske stavbe v notranjosti 800 metrov dolgega obzidja. Ostanke rimskih naselbin je odkril še v Mali Pristavi, Stranju, Spodnjem Mestinju in Pristavi pri Mestinju.
Lorgerjevo arheološko proučevanje je prišlo najbolj do izraza po letu 1914, ko je poučeval na gimnaziji v Celju. V tem času je na Rožnem griču (Sevcih) pri Celju odkril rimsko vilo. Med njegova največja arheološka odkritja spada rimski vojaški tabor II. italske legije cesarja Marka Avrelija iz 2. stoletja, ki ga je raziskoval od leta 1916 do 1918 v Ločici ob Savinji.
Njegovo arheološko delo je izhajalo iz njegove povezanosti z naravo in ljubezni do domače rimske arheologije, ki je s svojo skrivnostno prisotnostjo v ljudskem izročilu vznemirjala že njegovo otroško domišljijo. S svojimi odkritji je razširil znanje o rimski topografiji pokrajine v porečju Savinje, Voglajne in Sotle. Njegove izkopanine hranita Pokrajinski muzej Celje in Maribor. Raziskovanje in izkopavanja mu je v času Avstro-Ogrske omogočal Arheološki institut na Dunaju in Muzejsko društvo v Celju, izkopavanja v Šmarju pri Jelšah po vojni pa njegov brat Viktor Lorger.
O svojih izkopavanjih je dr. Fran Lorger poročal v Jahrbuch für altertumskunde (1909), Jahresheften des Österreichischest archäologishen institutes in Wien (1919) in Časopisu za zgodovino in narodopisje (1934, 1935 in 1936).
Leta 1920 je izdal tudi knjižico šaljivih pesmi – Pesmi o kravi, petelinu, bolhi, opici in kozi.
Literatura:
Baš, Franjo. (1936). Dr. Fran Lorger. ČZN 31, št. 3–4, str. 144.
