Temelje domoznanske dejavnosti je postavila že Savica Zorko, ki je z izrezovanjem člankov iz Dela in Dolenjskega lista do svoje smrti dopolnjevala domoznansko hemeroteko. Tudi po selitvi v Dom upokojencev je izrezane članke pošiljala v knjižnico. Te še danes hranimo v predalniku, ki se nahaja v Dvorani Savice Zorko. Predalnik smo pred časom hudomušno označili kar za »brežiški google«.
V Programu dela za leto 1976 preberemo:
»Ena glavnih nalog knjižnice je, da bo nadaljevala z zbiranjem literature ter prispevkov v dnevnikih in revijah o domači občini in spodnjeposavski regiji, o njunem kulturnem, družbenopolitičnem in gospodarskem življenju.«
Po Savičini smrti so z izrezovanjem člankov v knjižnici nadaljevali. Shranjevali so jih v tematsko obarvanih kuvertah, kasneje v mapah. Če so finančna sredstva dopuščala, so domoznansko gradivo kupovali v dveh izvodih (M. Šebek, osebna komunikacija, januar 2021).
Po selitvi knjižnice leta 1980 so domoznansko gradivo hranili v skladišču, s ciljem, da se čim dlje ohrani. Leta 1999 je bil večji poudarek namenjen razvoju domoznanske dejavnosti (Bemkoč, 2006). Domoznansko gradivo je svoje mesto dobilo v pisarni. Domoznansko dejavnost je prevzela Lučka Černelič. Gradivo je bilo na ovoju označeno z oznako D, na nalepki z oznako dz.
Ob selitvi v večje prostore leta 2006 je domoznanska zbirka dobila svoj prostor, deset let kasneje pa doživela tudi temeljito prenovo.
Na dan slovenske knjige, 20. aprila 2016, je bilo v okviru praznovanj 70. obletnice brežiške knjižnice slavnostno odprtje prenovljenih prostorov domoznanske zbirke. Ob tej priložnosti je Občina Brežice domoznansko zbirko obogatila s tretjim albumom štajerskih vedut z naslovom Slovenještajerske vedute Carla Reicherta, Kulturno društvo Pleteršnikova domačija Pišece pa z dvema zvezkoma originalnega izvoda Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja. V sodelovanju z Društvom Verigar Brežice je bila izdana jubilejna znamka, ovojnica in žig (Knjižnica Brežice, 2016).
Pomembno mesto v domoznanskem hramu ima spominska vitrina, urejena v čast knjižničarki Savici Zorko, ki je zagnala kolesja brežiške knjižnice. V domovanju pomembne pričevalke o delu in dogodkih v naših krajih vidno mesto zasedata tudi rojaka, velika slovenska jezikoslovca Maks Pleteršnik in akademik prof. dr. Jože Toporišič. Slednji je svoje mesto v obliki stalne razstave dobil na strokovnem oddelku knjižnice.
