Ob 100-letnici kulturnega društva Svoboda Celje smo v Muzeju novejše zgodovine Celje na razstavi (dec. 2019–marec 2020) in v katalogu predstavili stoletje dolgo zgodovino enega nekdaj najštevilčnejših in najaktivnejših celjskih društev.
Pobudnik ustanovitve socialdemokratskega kulturnega društva Vzajemnost, ki se je kmalu preimenovalo v Svobodo, je bil Ivan Cankar. Namen tega, leta 1909 v Ljubljani ustanovljenega društva, je bil razvijanje kulturnega in prosvetnega delo med slovenskim delavstvom in to preko različnih kulturnih in športnih dejavnosti. Svoboda je po industrijskih centrih Slovenije ustanavljala svoje podružnice, v Celju je bila podružnica ustanovljena 1919. leta. Prav celjska Svoboda je bila med najaktivnejšimi v Sloveniji; tudi zato je Celje leta 1935 gostilo odmevno delavsko kulturno manifestacijo Zlet Svobod z okoli 10.000 udeleženci.
Po drugi svetovni vojni se je Svoboda vzpostavila na novih temeljih in bistveno razširila svojo dejavnost na področju množične kulture. Še vedno pa je njeno poslanstvo ostajalo enako – posredovanje kulture delavstvu in njegovo vključevanje v živahno kulturno dogajanje. V drugi polovici 20. stoletja so znotraj celjskega društva delovale različne sekcije, ki so rezultate svojega dela predstavljale na vsakoletni reviji Svoboda poje in igra. Prav množičnost je bila značilnost tega kulturnega društva; ta način preživljanja prostega časa je dandanes, v času nakupovalnih centrov, množičnih medijev in družbenih omrežij, nepredstavljiv. S prestrukturiranjem celjske industrije se je namreč postopoma transformiralo tradicionalno delavstvo, njegova identiteta in kultura. Posledično se je na prelomu v zadnje stoletje društvena dejavnost močno spremenila, Svoboda je postopoma izgubljalo svojo nekdanjo vlogo. Danes je delovanje celjske Svobode neprimerljivo z zlatimi leti v minulih desetletjih. Tudi Zveza društev Svoboda, katere del je bila celjska, se je v zadnji četrtini 20. stoletja postopoma preoblikovala v današnjo Zvezo kulturnih društev Slovenije.
