Gospod Andrej Rebec, dedek našega učenca Tineta, je bil rojen leta 1944 in je svojo službeno pot preživel pri železnici. Z ženo sta imela tri hčere in sina. V času zakona sta si z ženo zgradila hišo na Uncu, kjer gospod živi še danes.
Povedal nam je, da se je počitnic vedno razveselil, saj je bil to čas, ko je s prijatelji veliko hodili po gozdu. Izdelovali so loke in z njimi streljali, gradili so tudi hiške na drevesih. Veliko so izdelovali iz lesa. Dostikrat so naredili tudi kakšno neumnost. Seveda je moral pomagati tudi doma, v hiši in okolici. Oče ga je naučil veliko uporabnih stvari, ki mu koristijo še dandanes.
Družina gospoda Andreja je bila številčna in počitnice seveda niso bile poceni. Celo leto so hranili denar, da so lahko plačali dopust. Jugoslovanske železnice so jim omogočile plačevanje na obroke, tako da je bilo ceneje. Vsa leta so hodili v Rovinj. V apartmajih so kuhali in spali, večino časa pa preživeli na obali, kjer so se kopali, sončili in družili s prijatelji.
Na pot so šli z avtomobilom, prav veliko prtljage niso imeli s seboj, saj je bil avto poln že otrok. Vendar je mama vedno vzela s seboj zelenjavo iz domačega vrta in tako prihranila kakšen dinar za sladoled.
V letih, ko so gradili hišo, so kakšno leto ostali tudi doma. Takrat so si pričarali kar domače morje.
