Filip Kalan je leta 1987 v knjigi Svet komedijantov takole navedel:
»/…/ Nič ni pretirano, če je bilo že pred leti zapisano, da je zasebna knjižnica tega zanesenjaka zares nenavadna, malone do popolnosti dognana zbirka vseh objavljenih knjižnih novosti v slovenskem jeziku za celih petdeset let našega stoletja, in zahvala gre Novemu mestu, da je sklenjeno celoto Cesarjeve zbirke ohranila v Študijski knjižnici.«
Cesar si je namreč močno želel, da bi se njegova knjižnica ohranila v kaki kulturni ustanovi, in po njegovi smrti je bila celotna njegova zasebna knjižnica s pohištvom, predmeti, doprsnim kipom avtorja Zdenka Kalina, bronastim Kurentom kiparja Nikolaja Pirnata, s fotografijami, slikami ter rokopisno zapuščino, ki vključuje številne osebne dokumente, pisma in korespondenco ter njegove prevode in priredbe dramskih del, preseljena iz Ljubljane v novomeško knjižnico, pod okrilje Domoznanskega oddelka in posebnih zbirk. Bogato zapuščino je novomeški knjižnici namenila Cesarjeva žena Tončka in leta 1971 je bila knjižnica tudi že postavljena na istem mestu, kot je danes. Kasneje je bila celotna knjižnica zaradi začetka obnovitvenih del starega dela novomeške knjižnice začasno deponirana, v skladu z ureditvenimi načrti pa je sedaj ponovno vzpostavljena, v nekoliko prenovljeni podobi in posodobljeni obliki. Celotno knjižnico smo najprej vnesli v računalniški katalog Cobiss in potrdila se je domneva o resnično kakovostni in še vedno aktualni zbirki sicer starejšega gradiva, ki predstavlja zanimiv pregled slovenske knjižne bere od konca prve svetovne vojne pa vse do srede šestdesetih let 20. stoletja. Po vnosu v Cobiss so uporabniki po knjižnem gradivu iz te zaključene zbirke nenehno povpraševali, a je bilo fizično žal težko dostopno, sedaj pa je ponovno urejeno, po abecedi avtorjev oz. naslovov, in seveda hitro in enostavno najdljivo v računalniškem knjižničnem katalogu.
21. marca 2018 je prenovljeno knjižnico Janeza Cesarja slovesno odprl župan Mestne občine Novo mesto Gregor Macedoni, gosta prireditve pa sta bila dr. Štefan Vevar iz Slovenskega gledališkega inštituta, ki je osvetlil Cesarjevo gledališko pot, ter gledališki in filmski igralec Andrej Kurent, ki je zbranim poklonil dragocene spomine na svojega cenjenega profesorja in kolega z odrskih desk. Knjižnica Janeza Cesarja je tako ponovno na voljo uporabnikom – tistim, ki bodo posegali po njegovi častitljivi zbirki, tistim, ki bodo sobo, po končanju obnovitvenih del starega dela novomeške knjižnice, uporabljali kot delovni prostor v sklopu Domoznanskega oddelka, ter vsem, od blizu in daleč, ki si bodo želeli ogledati kulturne znamenitosti Novega mesta, kot del kulturno turistične ponudbe Novega mesta. Med Cesarjevimi knjigami, v tako rekoč njegovi delovni sobi in ob ogledu novo postavljene sodobne razstave o njegovem življenju in delu bo vsak obiskovalec gotovo začutil duha časa in veliko ustvarjalno moč igralca in bralca Janeza Cesarja, kot tudi magično moč knjige oz. tiskane besede za posameznika, za narod in človeštvo.
»Za Cesarja je torišče njegovega življenja teater, in to samo slovenski teater. Vendar ima kot vsakdo, ki je zaljubljen v svoj poklic, tudi Cesar nekaj, kar mu služi za oddih in odpočitek. To je knjiga, slovenska knjiga. Sleherna slovenska knjiga, ki izide na našem knjižnem trgu, naj bo cenena ali luksuzna, najde prostor v njegovih omarah /…/ Tako raste z razvojem njegove tvornosti tudi duhovni zaklad na njegovih policah.« (Osip Šest, Gledališki list SNČL, 1946/47)
