Gostja 80. večernega klepeta z »Zanimivimi Izolani« je bila Zvonka Radojevič, aktualna direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve Izola, dolgoletna vodja izolske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, strokovna sodelavka za gledališko dejavnost, gospa, ki ji Oder z veliko začetnico pomeni življenje in ji je Ustvarjanje dar prav tega življenja. Zvonki je ta večer zapela Zvonkina snaha, imenitna izolska glasbenica Lea Sirk, na kitari jo je spremljal mož, Zvonkin sin, Gaber Radojevič, pridružila sta se jima še Zvonkin mož Gorazd Radojevič na kontrabasu in Lejin oče Matjaž Sirk, ki so ta večer nastopili kot hišni bend.
Oder oziroma gledališko ustvarjanje je Zvonko Radojevič prevzelo že v otroštvu. Na svoji osnovni šoli, šoli Vojke Šmuc, se je pridružila gledališki skupini pod taktirko pomembnega primorskega režiserja, scenografa, organizatorja in šolnika Srečka Tiča, srednješolska leta so bila leta eksperimentalnega gledališča, z Borisom Benčičem so postavili na oder multimedijski projekt in tedaj se je prvič zavedala, da jo življenje kliče na, ali za, odrske deske, dasiravno je bila njena misel misel, da bi ustvarjala z lutkami. Splet okoliščin pa je hotel, da je začela režirati, ugotovila je celo, da ji to bolj leži kot samo nastopanje na odru. V tistem času prvih korakov jo je takratni tajnik izolske zveze kulturnih društev Frane Goljevšček povabil k ustvarjanju kulturnega programa za cicibane, ki je dokaj kmalu, tudi zaradi novoustanovljene literarna revije Agras, preraslo tudi v ustvarjanje za odrasle. Osnovana je bila gledališka skupina Steps, ki je ime dobila po knjigi, ki je v tistem času navduševala Zvonko Radojevič, to so bili Koraki Jerzya Kosinskega, v kraticah pa ime Steps združuje pojme svoboda – teater – eksperimentalne – skupine, pojme, ki so Zvonki bistveni, tako rekoč pisani na kožo. Skupina Steps uspešno in neprekinjeno deluje že več kot tri desetletja in združuje okrog štirideset ljubiteljskih igralcev in drugih umetniških ustvarjalcev vseh generacij. V njihovih vrstah sta se, denimo, kalila tudi danes priznana igralca Mojca Fatur in Gašper Tič, pa tudi Jaka Jeraša, Andrej Morovič in številni drugi, ki so s svojo ustvarjalnostjo pričarali številne umetniške postavitve.
Spomladi je Zvonka Radojevič postala direktorica Centra za kulturo, šport in prireditve Izola; na tem položaju želi zlasti uravnovesiti razmerje med kulturo in športom v naši občini, pravi izziv pa je zanjo tudi učinkovito vijuganje med vidnimi in neopaznimi preprekami, pogojenimi zlasti z miselno ubranostjo tukaj živečih in gmotnimi zmožnostmi naše občine. Za človeka, ki ga opredeljuje kultura je diploma iz ekonomije nenavadna formulacija, a pri Zvonki Radojevič je ta oblika delovanja, podkrepljena s komunikativnostjo, vztrajnostjo, učinkovitostjo, spretnostjo komuniciranja, utrjena z naravnanostjo v trženje kulturnih storitev in oživljanja mestnega jedra.
Njen pečat nosijo številni filmski in glasbeni festivali, filmske animacije in produkcije, športni dogodki, Združene igre narodov na primer, mednarodne poletne gledališke delavnice, mednarodni festival uličnega gledališča, proslave, … in njeno delo ni ostalo neopaženo. Zvonka Radojevič je namreč prejemnica tudi številnih nagrad, zadnje med njimi je letošnje priznanje Občine Izola za dolgoletno delo na področju kulture, zlata Linhartova značka, Zlata ptica, občinska plaketa za delo z gledališčem Steps in druge.
Zvonka Radojevič se je v 80. večernem klepetu z »zanimivimi Izolani« predstavila kot zelo prodorna ustvarjalka kulture, globoka razmišljujoča, z jasnimi stališči, obenem pa tudi zelo rahločutna in duhovita sogovornica.
Ksenija Orel
