Tomaž Rutar se je rodil 10. decembra 1807 v Poljubinju. Osnovno šolo je obiskoval v Tolminu, gimnazijo in bogoslovje v Gorici, kjer je bil posvečen 1834. leta. Od leta 1835 do 1842 je bil duhovni pomočnik pri Sveti Luciji, potem je služboval v Dolenji Trebuši (1842–1844). Leta 1844 je postal lokalni kaplan pri Sveti Luciji. Leta 1857 je bil s škofovskim odlokom potrjen za župnika ter na Mostu ostal vse do svoje smrti 29. marca 1877.
Prizadeval si je, da bi Sveta Lucija postala samostojna fara. Obnovil je tudi cerkev Svetega Mavra in farno cerkev Svete Lucije. Dobro je znal pridigati, zato so ga ljudje cenili. Svoje pridige je objavljal tudi v knjižici Slovenski prijatelj, in sicer od leta 1856 pa vse do leta 1870. Ustanovil je društvo, ki je imelo namen podpirati misijonarje – imenovalo se je Marijino društvo.
Bil je prvi, ki je opozoril učenjake na arheološke najdbe pri Sveti Luciji. O arheoloških najdbah je Tomaž Rutar prvič poročal leta 1853 v Slovenski bčeli. Po njegovi zaslugi je Sveta Lucija eno redkih slovenskih arheoloških najdbišč, o katerem so prva strokovna poročila napisana v slovenščini. Arheolog Drago Svoljšak pravi, da »je na podlagi Rutarjevih priporočil in odkritij goriški advokat Bizzaro, konservator avstrijske zaščitne službe na Dunaju za področje Gorice in Tolmina, obvestil cesarsko kraljevo centralno komisijo na Dunaju o teh arheoloških najdbah in si zagotovil njeno denarno pomoč za izkopavanja ter nadaljnje raziskovanje«.
Tomaž Rutar je umrl leta 1877 na Mostu na Soči, kjer je tudi pokopan.
Glej tudi: Tomaž Rutar (Primorci.si)
