Enolončnica bujta repa spada med najbolj tipične prekmurske jedi in se tradicionalno pripravlja v času kolin. Takrat je navadno tudi sestavni del kosila ali večerje, zaradi česar je dobila obredni pomen. “Bujta” namreč pomeni ubita, kar se povezuje z zakolom prašiča pri kolinah.
Nekdaj so jo pripravljali le pozimi, v času kolin, dandanes pa je na domači mizi kot tudi po turističnih kmetijah in drugih gostilnah v vseh letnih časih. V preteklosti so k repi jedli črn kruh in v pečici ali štedilniku pečen ali kuhan krompir, v današnjem času pa se zraven bujte repe najpogosteje postreže krvavice (ajdove, prosene, krvave), ki se naredijo na kolinah. Ob tej priložnosti so naredili tudi druge mesne izdelke, tako kratkotrajne (klobase, krvavice, žolca, tlačenka) kot dolgotrajne (želodec, domače klobase, prekajeno meso, mast, ocvirki, zaseka). Vsak kos prašiča so namreč koristno uporabili, tudi kožo, ki so jo prodali in z izkupičkom plačali mesarja, iz ščetin so si možje naredili čopiče za britje, sečni mehur pa so posušili in ga uporabili za tobačnico.
Kulinarična posebnost Bujte repe je prosena kaša, ki je poleg svinjskega mesa in repe nujna sestavina te enolončnice. Po njej se imenuje tudi najstarejša tematska študentska zabava prekmurskih študentov v Ljubljani, katere namen je druženje študentov kot tudi predstavitev Prekmurja. Od leta 2010 pa v Murski Soboti prav tako redno vsako leto poteka Festival Bujte repe, s katerim želijo povezati ponudnike prekmurskih kolin, gostince in turistična društva.
Koline so nedvomno eden izmed najbolj razširjenih tradicionalnih običajev. Včasih so bile težko pričakovani družinski praznik in družabni dogodek, danes pa ta tradicija počasi izumira. A vendar so nekatere jedi, ki so se pripravljale na kolinah, postale prepoznave in nepogrešljivi del kulinarične ponudbe vse do danes, med katerimi zagotovo izstopa bujta repa.
Literatura:
Babij, Valerija. Bujta repa – ubita repa. Prekmurje za radovedneže in ljubitelje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 163.
Buzeti, Tatjana in Karas, Romana: Kulinarika. Vzhodno v raju: drobtinice iz Pomurja. Murska Sobota: Podjetje za informiranje: Zavod za zdravstveno varstvo, 2004, str. 118-119.
Huber, Ivanka. Koline. Prekmurje za radovedneže in ljubitelje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 160-161.
Renčelj, Stanko: Prekmurske dobrote. Ljubljana: Kmečki glas, 2001.
Zadravec, Jože: Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 1998.
Kulinarična posebnost Bujte repe je prosena kaša, ki je poleg svinjskega mesa in repe nujna sestavina te enolončnice. Po njej se imenuje tudi najstarejša tematska študentska zabava prekmurskih študentov v Ljubljani, katere namen je druženje študentov kot tudi predstavitev Prekmurja. Od leta 2010 pa v Murski Soboti prav tako redno vsako leto poteka Festival Bujte repe, s katerim želijo povezati ponudnike prekmurskih kolin, gostince in turistična društva.
Koline so nedvomno eden izmed najbolj razširjenih tradicionalnih običajev. Včasih so bile težko pričakovani družinski praznik in družabni dogodek, danes pa ta tradicija počasi izumira. A vendar so nekatere jedi, ki so se pripravljale na kolinah, postale prepoznave in nepogrešljivi del kulinarične ponudbe vse do danes, med katerimi zagotovo izstopa bujta repa.
Literatura:
Babij, Valerija. Bujta repa – ubita repa. Prekmurje za radovedneže in ljubitelje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 163.
Buzeti, Tatjana in Karas, Romana: Kulinarika. Vzhodno v raju: drobtinice iz Pomurja. Murska Sobota: Podjetje za informiranje: Zavod za zdravstveno varstvo, 2004, str. 118-119.
Huber, Ivanka. Koline. Prekmurje za radovedneže in ljubitelje. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010, str. 160-161.
Renčelj, Stanko: Prekmurske dobrote. Ljubljana: Kmečki glas, 2001.
Zadravec, Jože: Značilnosti ljudske prehrane v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 1998.
