Doslej zbrani podatki o padlih in umrlih vojakih z Gorenjske v prvi svetovni vojni predstavljajo okrog 90 odstotkov vseh padlih in umrlih Gorenjcev v tej vojni. Zbiranje podatkov se nadaljuje, viri, iz katerih črpamo podatke, se množijo in dopolnjujejo. Poleg seznamov in statističnih podatkov iz posameznih župnij, seznamov na spomenikih, rojstnih matičnih knjig, uradnih listov in časopisnih virov smo začeli pregledovati tudi digitalizirane sezname izgub (Verlustlisten), ki so jih izdajali dnevno že med vojno, treba pa bo pregledati še zapuščinske spise treh gorenjskih okrajnih sodišč. Do leta 2018 bo tako predvidoma zbrana večina dostopnih podatkov o padlih oziroma umrlih s tega območja.
Območje, na katero se nanaša raziskava, obsega 107 župnij, ki so obstajale v obdobju do leta 1901, v času, v katerem so se rojevali poznejši vojaki. Meje območja raziskave smo uskladili s približnimi mejami današnje Gorenjske, tako da segajo na severu do Kranjske Gore in Bohinja, na jugu do Šentvida in Dola nad Ljubljano, na vzhodu do Moravč, Lukovice in Tuhinjske doline, na zahodu pa do Žirov. Predvsem iz nekaterih mejnih župnij manjka še precej podatkov. Vzorec, ki predstavlja podlago tokratni predstavitvi žrtev, šteje 4 039 oseb. Za večino (89 odstotkov) so znani podatki o rojstnem letu, za skoraj vse (99 odstotkov) tudi o kraju rojstva. Precej manjši je delež podatkov o letu smrti (58 odstotkov) oziroma kraju smrti (dobrih 75 odstotkov).
Ker smo želeli žrtve najprej identificirati, smo začeli pregledovati rojstne matične knjige. Drugi viri, iz katerih bomo črpali še preostale podatke (predvsem o kraju in datumu smrti ter vojaški enoti), v glavnem še čakajo na pregled, zato so ti podatki trenutno še precej pomanjkljivi. Kar 42 odstotkov vseh trenutno popisanih žrtev (še) nima podatka o času smrti, medtem ko jih je bilo le 15 odstotkov med njimi uradno razglašenih za mrtve. Nekaj višji je odstotek pokritosti podatkov o kraju smrti, pri čemer ostajajo ti neznani le še za slabo četrtino popisanih. Glede na to, da je bila pred leti že opravljena podobna raziskava za območje Škofje Loke, Poljanske in Selške doline (ti podatki so zdaj vključeni v vzorec za celotno Gorenjsko), lahko preverimo ujemanje med nekaterimi podatki.
Razmerje med ugotovljenimi podatki za celotno Gorenjsko in tistimi, ki so bili pridobljeni za škofjeloško območje, pokaže na precejšnje ujemanje v primerih, ko je zbranih podatkov vsaj okrog 90 odstotkov. Čim večji je torej delež padlih, za katere nismo zbrali določenega podatka, tem manjše je ujemanje med obema vzorcema.
Cilj raziskave pa ni le čim bolj natančno ugotoviti dejansko število padlih in umrlih vojakov z Gorenjskega, pač pa sestaviti tudi seznam bitk, v katerih so izgubili življenje ali bili ranjeni, narisati »zemljevid« krajev, kjer so pokopani, in ne nazadnje pripraviti osnovo za nadaljnje raziskave prve svetovne vojne oziroma obdobja po njej. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kakšne so bile demografske, kulturne in družbene posledice vojne v posameznih župnijah. Žrtve niso bili samo umrli, pač pa tudi njihovi svojci, vdove in sirote, vojni invalidi in končno tudi nezakonski otroci tujih vojakov oziroma vojnih ujetnikov pri nas. Kako je vojna vplivala na moralo, miselnost ljudi, kako močno so posegle spremembe v vsakdanje življenje? Pri tem nam je tako kot za medvojno obdobje tudi za povojno zelo pomemben vir gradivo župnijskih uradov. Duhovniki so po vojni pošiljali na škofijo podatke o vojnih žrtvah, poleg tega pa tudi svoja opažanja o spremembah v odnosih, pobožnosti, o vplivu vojne na otroke, miselne spremembe, ki so jih prinesli vojaki s fronte…
Nataša Budna Kodrič: Žrtve prve svetovne vojne z Gorenjske. V: Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Gorenjski muzej, Kranj 2014, str. 62–63.
