Kapela sv. Urbana, poznana domačinom kot Blažova kapela, stoji v zaselku Skorišnjak v občini Videm na Štajerskem, na lepi razgledni legi na vrhu hriba. Zraven stoji lipa, ki skupaj s kapelo tvori celoto. Kapela ima pravokoten tloris in je polkrožno zaključena. Pokriva jo opečna streha, pred obnovo pa je bila krita z eternitnimi ploščami. Stolpič je pokrit s pločevinasto strešico. Kapela je zavarovana kot sakralna dediščina po Zakonu o varstvu naravne in kulturne dediščine.
Kapela je bila leta 2000 temeljito obnovljena. Prvi zapiski o kapeli segajo v leto 1705. Takratni prebivalci tega naselja so začutili željo in potrebo, da zgradijo nekaj, kar bo kraju v okras in bogu v čast. Porodila se je ideja o izgradnji kapele, ki je povezala takratne vaščane, prežete z vero v boga, da so se lotili dela. V manj kot pol leta so uspeli narediti to, kar je kraju dalo neizmeren pečat. V tistem času ni bilo velike izbire materialov. Osnovno gradivo sta bila kamen in ilovica, ki so jo dovažali z volovsko vprego, nekaj pa znosili na ramenih. Izbrali so izjemno lokacijo na eni najlepših točk v Skorišnjaku. Ker pa jo obdajajo vinogradi in je sv. Urban zaščitnik grozdja, vina, sodarjev, priprošnjik proti mrazu, neurju, toči in pijanosti, je kapela dobila ime po njem. Skozi stoletja je kapela kljubovala različnim vremenskim vplivom in je bila nema priča takratnemu življenju. Leta 1917 je doživela nadgradnjo z zvonikom, v katerega so vgradili 30 kg težek zvon. Taka celostna podoba se je ohranila vse do danes. Leta 1930 jo je poškodoval udar strele. Vendar so ji domačini takoj priskočili na pomoč in ji zacelili rane. Med 2. svetovno vojno so bili tudi ti kraji pod nemško okupacijo. Leta 1942 so Nemci tod okoli pobirali zvonove za vojaško industrijo. Na spisku se je znašel tudi zvon te kapele. Namen Nemcev pa sta preprečila dva pogumna domačina, ki sta dan prej sredi noči vzela zvon iz kapele ter ga zakopala sredi gorice.
Po osvoboditvi pa je zvon zvonil veselo naprej. Od leta 1950 do 1955 je bil pri kapeli tudi blagoslov velikonočnih jedi. Zaradi političnih razmer se je običaj obdržal samo pet let. Leta 2001 so domačini po 45 letih z veseljem obudili ta običaj in prinesli žegen k sv. Urbanu.
V letih po vojni, ko je še obstajalo vasovanje, je bil prostor okrog sv. Urbana čez dan zbirališče otrok, v večernih urah pa vaških fantov. Odpeli so nekaj pesmi za pogum ter se odpravili vasovat k dekletom. Žal pa je zaradi posledic modernega življenja veliko navad že izumrlo.
Skozi desetletja so se menjavali lastniki zemljišča in s tem tudi oskrbniki kapele. Zadnji med njimi je bil Jakob Emeršič po domače Blažov Jakec, po njem se imenuje Blažova Kapela. Danes skrbi za kapelo in zvonjenje njegov sin Joža. Za krajane kapela ni le kulturna dediščina, je del njihovega načina življenja. Vsak dan točno opoldne se oglasi njen zvon. Ohranjena je navada, ko ljudje zaslišijo zvon, se prekrižajo, zmolijo očenaš in malo predahnejo od dela. Prav tako na predvečer cerkvenih praznikov z zvonjenjem vabi v farno cerkev sv. Andraža k sv. maši. In nenazadnje opominja, kako minljivo je pravzaprav življenje, saj njen zvon prvi razglasi žalostno novico, da se je nekomu izmed domačinov iztekla življenjska pot.
Kljub temu gre življenje naprej in zob časa je pustil sledove tudi na kapeli. Začel je odpadati omet, okvirji so trohneli, streha je začela puščati. Društvo za napredek in razvoj Haloz Kocil je leta 1998 pod vodstvom Franca Emeršiča pričelo z obnovo kapele. Občina Videm, KS Leskovec in krajani so tako finančno, materialno kot s prostovoljnim delom podprli gradnjo. Večino del so opravili domači mojstri. Za prehrano so skrbele gospodinje iz kraja. Skupaj je bilo opravljenih preko 1500 prostovoljnih ur dela. Skupna vrednost obnove je bila okrog 500.000 SIT. Ti podatki povedo, da v teh krajih živijo dobri in delovni ljudje, ki znajo ceniti dediščino preteklosti ter ustvarjati takšno sedanjost, ki bo nekoč lep spomin na neko obdobje.
Sogovorniki – pričevalci želijo in upajo, »da bodo prihodnji rodovi tudi znali poskrbeti za kapelo in ji pomagati, ko bo to potrebno. Le tako bo zvon kapele sv. Urbana še dolgo veselo odmeval med našimi haloškimi griči.«
Zanimiva pričevanja krajanov sta povzela Andrej Kmetec in Jože Emeršič.
