Kosova ulica

Rodil se je 18. ali 19. aprila 1912 v Novem mestu. Bil je sin novomeškega trgovca in knjigoveza Josipa Kosa, ki je z družino stanoval na Glavnem trgu, in mlajši brat Jožeta Kosa, prvega direktorja po vojni ustanovljene Državne založbe Slovenije.   Po končani trgovski šoli v Novem mestu se je zaposlil pri svojem očetu, kjer se je izučil obrti.
Ilegalno je novomeškim komunistom pomagal že pred vojno, čeprav sam ni bil član Komunistične partije. Kot eden prvih novomeških aktivistov in borcev se je pričel politično udejstvovati že leta 1941. Aprila 1941 je  aktivno sodeloval z Osvobodilno fronto, skupaj z Vinkom Paderšičem, Dušanom Jerebom in Slavko Ranković. Sodeloval je pri organizaciji novomeškega okrožnega odbora Osvobodilne fronte. Največ je deloval na propagandnem področju, kjer je imel največ znanja in izkušenj.  Narodnoosvobodilni vojni se je kot borec priključil 21. ali 22. junija 1942.  Med italijansko ofenzivo jeseni 1942 se je sredi noči 23. septembra skupaj s soborci Vinkom Paderšičem, Alojzem Gregorčičem, Ivanom Sajevicem in Pepijem Žuro zatekel v Beceletovo jamo v Zagradu (blizu Starega gradu pri Otočcu). Že zgodaj zjutraj pa so jamo obkolili Italijani, saj so skupino petih borcev izdali domači izdajalci. Vinko Kos je bil z ostalimi ujetniki iz Beceletove jame (razen Vinka Paderšiča, ki si je v jami sodil sam) ter iz jame v Žlebeh obsojen na smrt s streljanjem, ki so ga Italijani izpeljali 24. septembra 1942 v bližnjem Kraševčevem borštu v neposredni bližini Otočca. Pokopan je na Otočcu.