Območje Viča obsega jugozahodni del Ljubljane. Združuje pet krajevnih skupnosti: Malči Belič, Milan Česnik, Rožna dolina, Stane Sever in Vič. Pojem Vič se uporablja kot ime za krajevno skupnost in za širše območje.
Krajevno ime
Krajevno ime Vič se pojavlja že v srednjeveških listinah kot “Weycze”, “Weyze”, “Weitsch”. Že leta 1443 je cesar Friderik razsojal v zadevi nekega mlina na Viču. Janez Vajkard Valvasor pa pripoveduje o “Weutsch sonst Nauizhe” ter omenja tam dober mlin in lep dvorec, ki je bil last nekega Gainzla.
Za ime Vič se je pojavljalo več razlag. Ena je, da izhaja Vič iz latinske besede “vicium (opidi)”, to pomeni predmestje; druga pravi, da izhaja iz latinske besede “vicus”, ki pomeni vas. Zgodovinar Ante Beg kot manj verjetno omeni še razlago, da Vič izhaja od besede bič ali bičje, to je močvirska trava, ki je mnogo raste ob Gradaščici.
Ante Beg je Vičane in Vičanke takole opisal:”Prebivalci so bili precej trdni kmetje. Nekdaj so kmetovale le ženske, moški pa so prevažali razno blago iz Ljubljane v Trst in nazaj. Zaradi tega je bilo bogastvo v kmečkih domovih, toda naselbina se ni dosti širila, ker ponosni kmetje niso prodajali zemlje za stavbišča in sploh niso marali priseljencev v svoj krog.”
Nekdaj je bil Vič vas v predmestju Ljubljane, 1825 pa je postal samostojna občina. Do priključitve Ljubljani 1935 se je na Viču zvrstilo 14 županov, viška občina pa je obsegala 656 hektarjev – to je bilo ozemlje celotne katastrske občine Vič. Leta 1963 se je z nekdanjo občino Rudnik Vič združil v ljubljansko občino Vič-Rudnik. Ozemlju tako združene občine je pripadal poleg mestnega dela večji del polhograjskih hribov, glavnina Ljubljanskega barja, južno kraško zaledje s Krimom in Mokrcem, dolino Iščice in Želimeljščice, večino doline Rašice in območje Velikih Lašč. Po obsegu je bila to največja ljubljanska občina. Po letu 1995 Vič spada v novo oblikovano Mestno občino Ljubljana, ki vključuje samo tiste dele Ljubljane, ki imajo mestni značaj. Okoliški kraji so se združili v manjše občine.
Območje Viča obsega jugozahodni del Ljubljane in združuje pet krajevnih skupnosti: KS Malči Belič, Milan Česnik, Rožna dolina, Stane Sever in Vič. Pojem Vič se uporablja kot ime za krajevno skupnost in za širše območje.
Vič je dobil svoj pomen za razvoj Ljubljane, ker preko njega vodi najpomembnejša prometna žila, stara cesta od Ljubljane do Trsta – tržaška cesta. Pri širjenju zgodovinske Ljubljane v okolico je Vič postopno polnil prostor ob cesti, ki je od konca 18. stoletja uradno poznana kot Tržaška cesta. Okoli Tržaške ceste je v polpretekli dobi kot dopolnilo starega kmečkega Viča nastajalo novo naselje Glince, ki je Vič približalo, nato pa spojilo z Ljubljano. Na severozahodni strani južne železnice je, ko so bili že obnovili Ljubljano po potresu 1895, nastala Rožna dolina, strnjena z Vičem na zahodu, preko Vrtače pa z mestnim jedrom. Na južni strani rimskega zidu od Emonske do Groharjeve ceste se razprostira Mirje, ki je prostorsko in zgodovinsko nekoliko odmaknjeno od nekdanjih naselij viškega predmestja; po 2. svetovni vojni pa tudi ta predel vedno bolj sodi v območje Viča. Na zahodu Vič meji na KS Brdo, KS Vrhovci in KS Kozarje. Od omenjenih krajevnih skupnosti Vič loči del južne obvoznice in nepozidano območje nekdanjih viških opekarn.
Vodne razmere na območju Viča
Vodne razmere na območju Viča
Območje Viča v celoti pripada povodju Ljubljanice, ki priteče z majhnim padcem iz kraških izvirov pri Vrhniki in Verdu. Ljubljanica teče zelo počasi zaradi komaj zaznavnega padca, zato ob obilnejšem dežju poplavlja bližnjo okolico. Po Viču in Kozarjah tečeta potoka Gradaščica in Mali graben. Ta dva potoka sta bila pred regulacijo ob povodnji zelo siloviti vodi in sta močno vplivali na potek Ljubljanice na ljubljanskem območju. Omenimo le, da so Vič in Tržaško cesto septembra 1926 in 2010 prizadele obsežne in hude poplave, ki so na cesti in zgradbah povzročile ogromno škode. Pri poplavah leta 1926 (in verjetno delno tudi 2010) je bilo krivo to, da se je ob velikih nalivih v polhograjskih hribih večkrat zgodilo, da se je Ljubljanica na Barju ustavila ter pričela teči nazaj, ker so ji ogromne količine vode pri ustju Gradaščice in Malega grabna zastavile odtok. Ob poplavi 1926 sta pristala pod vodo ves stari Vič in Tržaška cesta, nič bolje pa ni bilo leta 2010. Po poplavah leta 1926 je sledila regulacija voda. Na Glincah priteče v Gradaščico s severozahoda Glinščica, ki odvaja vodo z močvirnega ozemlja med Rožnikom in Utikom. Glinščico so regulirali 1925. V Gradaščico se zliva pri nekdanji tovarni vijakov Tovil. Njena voda v dobršni meri prispeva, da struga Gradaščice ob suši ne presahne.
Vič med 2. svetovno vojno
Med 2. svetovno vojno so aktivisti NOB leta 1942 za potrebe delovanja proti okupatorju zamejili terena “Tržaška cesta – Kozarje” in “Lado Miklavc Vič, Brdo, Vrhovci”. Terena sta geografsko zajela obsežno območje od Tržaške ceste vse do Bokalc, Podutika, Podsmreke, Rožne doline. Že pred vdorom okupatorja so se organizirali v odborih OF znotraj vseh tovarn, obrtnih delavnic in podjetij na Viču. Med pomembnimi aktivisti in aktivistkami so bili Malči Belič, Marjan Novak – Jovo, Rajko Skapin, Kristina Peklaj in številni drugi. Aktivisti so imeli med prebivalstvom tega območja veliko podpore, nudili so jim skrivališča, javke in skladišča za hrano, orožje in drug potreben material med boji. Ta skladišča in zbirališča borcev so bila v tobačni tovarni, v Rdečem konzumu na Tržaški, v gostilnah Amerika na Glincah in Novak na Viški cestiv trafiki Stan in doma, v tovarni Vojnovič in še drugje po Viču.
Kulturna in športna društva na Viču
Med kulturno- in športnoizobraževalnimi organizacijami in društvi na Tržaški cesti in Viču omenimo Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič-Glince, ki je bilo ustanovljeno 1903, leta 1922 pa so ga preimenovali v Katoliško slovensko prosvetno društvo Vič, v katerem so prirejali igre, organizirali predavanja ter imeli telovadni odsek Orel, znotraj društva pa so bili tudi odseki Krekova prosveta, Gospodar, Gospodinja ter godbeni in dramski odsek. Po koncu 2. svetovne vojne je bilo organizirano Delavsko prosvetno društvo Svoboda Vič, ki se je pozneje razcepilo na številne kulturne skupine kot Otroški kulturni center Malči Belič, kulturni društvi v okvru OŠ Vič in OŠ Bičevje, Viški likovni salon (v okviru OŠ Vič), Mešani pevski zbor podjetja Plutal in druge. Leta 1903 je pričelo delovati tudi liberalno usmerjeno društvo Sokol. Sokolci so leta 1919 začeli zidati sokolski dom, ki stoji med obema šolskima poslopjema ob Glinščici. Imeli so telovadne in druge prireditve. Po 1945 se je dom preimenoval v dom TD Partizan (zdaj Športno društvo Partizan Vič). Dejavnost doma je usmerjena h gimnastični vzgoji in fantovskemu treningu.
Vič med 2. svetovno vojno
Med 2. svetovno vojno so aktivisti NOB leta 1942 za potrebe delovanja proti okupatorju zamejili terena “Tržaška cesta – Kozarje” in “Lado Miklavc Vič, Brdo, Vrhovci”. Terena sta geografsko zajela obsežno območje od Tržaške ceste vse do Bokalc, Podutika, Podsmreke, Rožne doline. Že pred vdorom okupatorja so se organizirali v odborih OF znotraj vseh tovarn, obrtnih delavnic in podjetij na Viču. Med pomembnimi aktivisti in aktivistkami so bili Malči Belič, Marjan Novak – Jovo, Rajko Skapin, Kristina Peklaj in številni drugi. Aktivisti so imeli med prebivalstvom tega območja veliko podpore, nudili so jim skrivališča, javke in skladišča za hrano, orožje in drug potreben material med boji. Ta skladišča in zbirališča borcev so bila v tobačni tovarni, v Rdečem konzumu na Tržaški, v gostilnah Amerika na Glincah in Novak na Viški cestiv trafiki Stan in doma, v tovarni Vojnovič in še drugje po Viču.
Kulturna in športna društva na Viču
Med kulturno- in športnoizobraževalnimi organizacijami in društvi na Tržaški cesti in Viču omenimo Katoliško slovensko izobraževalno društvo Vič-Glince, ki je bilo ustanovljeno 1903, leta 1922 pa so ga preimenovali v Katoliško slovensko prosvetno društvo Vič, v katerem so prirejali igre, organizirali predavanja ter imeli telovadni odsek Orel, znotraj društva pa so bili tudi odseki Krekova prosveta, Gospodar, Gospodinja ter godbeni in dramski odsek. Po koncu 2. svetovne vojne je bilo organizirano Delavsko prosvetno društvo Svoboda Vič, ki se je pozneje razcepilo na številne kulturne skupine kot Otroški kulturni center Malči Belič, kulturni društvi v okvru OŠ Vič in OŠ Bičevje, Viški likovni salon (v okviru OŠ Vič), Mešani pevski zbor podjetja Plutal in druge. Leta 1903 je pričelo delovati tudi liberalno usmerjeno društvo Sokol. Sokolci so leta 1919 začeli zidati sokolski dom, ki stoji med obema šolskima poslopjema ob Glinščici. Imeli so telovadne in druge prireditve. Po 1945 se je dom preimenoval v dom TD Partizan (zdaj Športno društvo Partizan Vič). Dejavnost doma je usmerjena h gimnastični vzgoji in fantovskemu treningu.
