Leta 1870 je ljubljanska finančna uprava na finančno ministrstvo naslovila zahtevo po ustanovitvi tobačne tovarne v Ljubljani. Zahtevo je podprla tudi zbornica za trgovino in obrt. 19. januarja 1871 je Centralna direkcija tobačnih tovarn na Dunaju ustanovila Tobačno tovarno v Ljubljani.
Najprej so ji namenili prostor v nekdanji sladkorni rafineriji in nato kasarni na Poljanskem nasipu – Cukrarni. Proizvodnja tobačnih izdelkov se je na Kranjskem začela 13. marca 1871. 4. januarja 1872 pa je v tej zgradbi izbruhnil požar in proizvodnjo cigar viržink so morali prekiniti.
Zgraditi je bilo treba nov objekt. Mestni oblastniki so za gradnjo tobačne tovarne ponudili zemljišče med Tržaško cesto in železniško progo na liniji Dunaj – Trst. Gradnjo tobačne tovarne je avgusta 1872 prevzel stavbenik Samek s Koroške. Prve tovarniške objekte so postavili 1873, v naslednjih letih pa še ostale ter 1890 speljali do tovarne industrijski tir. V začetku 20. stoletja je bila tobačna tovarna največji tovarniški kompleks v Ljubljani. Vse zgradbe so tvorile pravo mestno četrt.
Od 12.7.1873 je bil uradni naziv tovarne Cesarsko kraljeva glavna tobačna tovarna Ljubljana (“K. k. Tabak Haupt Fabrik Laibach”), bila je tovarna 1. reda in postala je tretja največja med tridesetimi tobačnimi tovarnami v avstrijskem delu monarhije.
1874. leta so v proizvodnjo vpeljali prvi stroj in od takrat dalje vedno sledili novim tehnološkim iznajdbam, izboljšavam. Do naslednjega leta je poleg izdelave cigar stekla tudi proizvodnja pipnega tobaka, žvečilnega tobaka, njuhanca, cigaretnega tobaka, cigaret in tobačnega izvlečka. Takratna letna proizvodnja je zajemala 105 milijonov cigar, 2000 ton rezanega tobaka, 40 milijonov cigaret. Delali so izključno ročno. Po letu 1882 je potrošnja rezanega tobaka in cigar upadala, naglo se je večala poraba cigaret. Za proizvodnjo cigaret so že potrebovali rezalne stroje, stroje za izdelavo cigaretnih stročnic in stroje za polnjenje stročnic s tobakom.
Leta 1903 je bilo v ljubljanski tobačni tovarni zaposlenih največ ljudi v vsej zgodovini tovarne (2447), kar je tedaj znašalo osem odstotkov prebivalcev mesta Ljubljane.
Med prvo svetovno vojno so v delu prostorov Tobačne tovarne uredili izpostavo vojaške bolnišnice za ranjence s soške fronte. Uredili so 70 postelj v petih prostornih sobah, zdravnika dr. Hoegler in dr. Košenina sta določeno število tovarniških delavk izučila za strežno osebje, tudi drugi delavci so pomagali ranjencem.
