Sotelska cesta ima ime po reki Sotli, proti kateri je usmerjena in se konča na območju Starega Cola. Col je stara beseda za carino oz. mitnino. Sotla je namreč mejna reka že več tisočletij. Že v času rimskega cesarstva so bile tu meje med provincami, kasneje se je hrvaška kraljevina končala na Sotli, še pozneje se je madžarska vladavina na Hrvaškem stikala na Sotli s Habsburško monarhijo, Sotla je bila mejna reka tudi v Kraljevini Jugoslaviji in v SFRJ, mejna reka med Slovenijo in Hrvaško pa je še dandanes. Trenutno je Sotla tudi mejna reka med Evropsko unijo in Balkanom oz. šengenska meja.
V reko Sotlo se zlivajo vsi potoki južno od Boča, torej vsi potoki Občine Rogaška Slatina. Ob Sotli živita dva naroda – Slovenci in Hrvati. Med II. svetovno vojno so Nemci nekaj kilometrov širok pas ob Sotli poselili s svojimi ljudmi, Slovence pa izselili. Ozek pas ob reki so spremenili v zaminirano državno mejo med Tretjim rajhom in Nezavisno državo Hrvatsko (NDH). Mnogi izgnanci se po vojni niso vrnili nazaj na svoje domove.
Na meji Rogaške Slatine s Hrvaško je Sotla pohlevna rečica, ki pa ob neurjih pogosto prestopi bregove in poplavi rodovitna polja. V Vonarju je reka zajezena in za jezom bo nastalo Vonarsko jezero, ki bo sicer poplavilo del rodovitne zemlje, zato pa bo preprečevalo poplave v srednjem delu toka Sotle, poleg tega pa bo predstavljalo novo turistično ponudbo na območju Rogaške Slatine (Lipnik, 2005).
