Trgovina Lipej, kasneje Trgovina Moda, je bila ena od ikoničnih brežiških trgovin. Ob odprtju leta 1926 je bila najsodobneje urejena trgovina v mestu s pomembno vlogo pri oskrbi širše okolice z različnimi izdelki in pridelki. Najprej kot veletrgovina, kasneje kot modna trgovina je nepretrgoma delovala skoraj devetdeset let. Pri njenih strankah tudi po več kot desetletju od zaprtja prikliče nostalgični spomin na raznovrstno ponudbo kakovostnih oblačil, ukrojenih s stilom in okusom.
Začetki trgovine Franca Lipeja (1879–1936) v Brežicah segajo v leto 1902. Štiriindvajset let pozneje je Lipej, ki je trgovsko kariero začel kot navaden pomočnik, končal gradnjo lastne trgovske hiše ob vhodu v staro mestno jedro. Njen prvotni naslov je bil Brežice 82, po 2. svetovni vojni Trg svobode 1 in sedaj Trg izgnancev 1. Stavba je skozi desetletja služila v trgovske namene in hkrati kot dom družine Lipej oziroma Berglez. Po daljšem obdobju zapuščenosti jo nov lastnik s temeljito prenovo preobraža v sedež fakultete in ji vrača mesto med brežiškimi znamenitostmi.
Trgovec Franc Lipej, po rodu z Bizeljskega, se je na začetku prejšnjega stoletja na povabilo tamkaj živečih Slovencev preselil v Brežice. Do njegovega prihoda v »mestu na brežcu« ni bilo trgovine v slovenski lasti, kar je močno oviralo uresničenje narodnoobrambnega gesla »Svoji k svojim«. Prvo »narodno« trgovino je skupaj z družabnikom odprl v prostorih slovenskega Narodnega doma. Tako je zavzel vidno mesto v narodnem boju med Slovenci na eni ter Nemci in nemškutarji na drugi strani, ki se je v najjužnejšem mestu Štajerske odvijal do razpada Avstro-Ogrske.
Lipej je v Brežicah trgovino odprl skupaj z Jožefom Uršičem, s katerim je ustanovil trgovsko družbo Uršič & Lipej. Do leta 1918 sta družabnika imela trgovino z vhodom s ceste v južnem delu brežiškega Narodnega doma. Po 1. svetovni vojni je na lokaciji med današnjo Černelčevo in Levstikovo odprl samostojno trgovino z mešanim blagom. Ohranjen reklamni letak sporoča, da sta Lipej in Uršič v svoji trgovini »prodajala vse po najnižjih cenah in le zanesljivo dobro blago«. Premogla sta »veliko zalogo raznovrstnega manufakturnega, špecerijskega in železnega blaga, porcelana, stekla, usnja itd.«. Kupce sta dodatno vabila s ponudbo »tuzemskega in angleškega sukna, cajgov za moške in ženske obleke, volnenega in platnenega blaga in vse drugo po najnižjih cenah«.
V zborniku Gospa, če ni dobro, ni treba nič plačat najdemo podatek, da je leta 1931 Lipej rezal kruh 11 zaposlenim (vključno s trgovskimi pomočniki in vajenci). V svoji trgovini je prodajal živila, vino, petrolej, manufakturno blago, železo, umetna gnojila in t. i. koloniale (kavo in južno sadje). Nakupoval je velike količine blaga in z njim kot veletrgovec zalagal manjše okoliške trgovine. Zapolnil je tržno nišo z nudenjem prevoza z osebnim in tovornim avtom proti plačilu »avtotakse«. Blagajno je polnil tudi s preprodajo fižola, gob, jajc in drugih kmetijskih pridelkov. O obsegu in naravi trgovskih poslov govori podatek, da so te vodili v slovenščini, nemščini in francoščini.
Večina trgovskih pomočnikov in vajencev se je pri Lipeju prehranjevala in stanovala. Obedovali so v posebni jedilnici poleg kuhinje, medtem ko so imeli sobe na podstrešju. Njihovo življenje je bilo zaznamovano s trdnim delom. Delovnik se je lahko raztegnil tudi preko delovnega časa trgovine, ki je bila odprta od sedme ure zjutraj do pol enih in od dveh do šestih popoldne. Vajenci so morali leto dni opravljati najrazličnejša dela, da so odplačali uk, oskrbo, hrano in obleko. Lipej je bil mogoče zahteven delodajalec, a je znal pridnost tudi nagraditi. Ob božiču so zaposleni v dar dobili obleko in obutev, pogosto tudi blago za šivanje.
Lipej se je udejstvoval na različnih področjih javnega življenja. Prištet je k ustanovnim članom Katoliškega izobraževalnega društva, ki je zaživelo leta 1909. Pet let prej se je s še štirimi Brežičani odpravil na slavnost kronanja srbskega kralja Petra I. Karađorđevića v Beograd, kjer ga je za jugoslovansko idejo v polurnem pomenku navduševal prestolonaslednik Aleksander. Kot dober poznavalec gospodarskih razmer je v času Avstro-Ogrske deloval v vodstvu brežiške Posojilnice, ki je imela nalogo gospodarsko osamosvojiti slovenskega trgovca in obrtnika od pronemške Mestne hranilnice. Od leta 1929 je bil načelnik novoustanovljene Ljudske posojilnice v Brežicah. Dejaven je bil tudi v trgovskih stanovskih organizacijah, med drugim je bil leta 1926 izvoljen za namestnika v trgovinskem odseku Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Ob omenjenih dejavnostih se je Lipej preizkusil tudi na političnem parketu. Pri tem mu je bil v pomoč ugled odličnega gospodarja, cenjenega svetovalca ter vidnega člana Slovenske ljudske stranke. Leta 1921 ga najdemo v vlogi načelnika okrajnega zastopa v Brežicah, leta 1929 kot predsednika tamkajšnje okrajne blagajne. Istega leta mu je bilo dodeljeno jugoslovansko državno odlikovanje reda sv. Save V. razreda. V turbulentnih političnih razmerah po uvedbi kraljeve diktature je leta 1930 sprejel imenovanje za banskega svetnika za brežiški okraj in kmalu zatem odlikovanje z redom Jugoslovanske krone V. razreda.
Vzorno urejeno in bogato založeno »veletrgovino Franc Lipej« je njen ustanovitelj vodil do svoje smrti leta 1936. Trgovino je nato prevzela šestindvajsetletna Zlata Berglez, rojena Lipej, in jo tudi naprej vodila. Obdržala je uveljavljeno ime podjetja ter trgovino na debelo in drobno. Kupcem je bil na voljo širok nabor blaga: velika zaloga manufakture, usnja, čevljev, cementa, umetnih gnojil, špecerije itd. Uvoženo blago je bilo po poreklu iz Nemčije, Švice, Češkoslovaške in Avstrije. Ponudbo trgovine je dopolnila bencinska črpalka. Trgovina Lipej je še naprej nakupovala in prodajala vse vrste poljščin, po drugi strani pa opustila njihov izvoz in poslovanju prilagajala število zaposlenih.
Lipej se je leta 1907 poročil z Amalijo Lipold iz Žalca, ki je umrla leta 1933. Težo dneva mu je od tedaj pomagala nositi edinka Zlata, poročena z zdravnikom, kasnejšim primarijem in direktorjem brežiške bolnišnice, dr. Vladimirjem Berglezom. Družina Berglez, ki je nazadnje narasla na šest članov, je živela v prostornem stanovanju nad Lipejevo trgovino.
Fotografijo hrani: Marjeta Berglez, Brežice.
