Družina Ludvika Šarfa je bila zelo revna. V drugem razredu je bil čas za birmo in mama Johana se je potrudila in šla k znancu, bogatemu Antonu Mauriju s par litri borovnic zaprosit za botrstvo. Mama je svojim otrokom želela omogočiti boljše življenje in je zato pri tem imela svojo računico. Gospod Mauri je bil zaposlen pri železnici in upala je, da bo pomagal Ludviku pri vpisu na železničarsko šolo. Državni uradniki so bili varni pred odpuščanjem, plače so bile dobre in imeli so celo majhne pokojnine. Ludvik se je kasneje res vpisal na železničarsko šolo, vendar je vojna prekinila njegovo šolanje. Kljub temu se je v življenju dobro znašel in mami na stara leta omogočil dobro življenje.
Pri birmi
Slika
