Na mestu tedanje leseni brvi je danes t. i. Splavarska brv pri Osrednji knjižnici Celje.
Grof Jobst Josef Thurn-Valsassina je leta 1580 od nadvojvode Karla II. odkupil zemljišče z upravnimi in gospodarskimi poslopji Spodnjega gradu Celje, jih dal porušiti in naročil gradnjo Stare grofije (Grofija). Za gradnjo je izbral enega od italijanskih arhitektov iz tako imenovane graške arhitekturne šole, ki je zastopala takrat napreden renesančni gradbeni slog. Osrednji del stavbe so zgradili v letih od 1581 do 1595, v zadnji gradbeni fazi med 1650 in 1660 pa so dogradili zunanje stopnišče.
Prve prezidave je Grofija doživela v 2. polovici 18. stoletja. Kasneje so Thurni večino časa živeli v Gradcu, zato je zgradba začela propadati; leta 1831 so jo ponudili v odkup. Občina je nekatere prostore najprej najela, nato pa do 1873 postopoma odkupovala. Leta 1874 so v prostore naselili dekliško obrtno šolo, deželno meščansko šolo in deško osnovno šolo. Leta 1905 se je šola izselila in Grofijo je do leta 1945 prevzelo okrožno sodišče. Po drugi svetovni vojni so zgradbo dodelili takratnemu Mestnemu muzeju, danes Pokrajinskemu muzeju Celje in takratni Študijski, današnji Osrednji knjižnici Celje.
Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografijo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini, 1930-40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,4 x 15,0 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 25.
Pripravili: Gabrijela Kovačič, mag. Damir Žerič in Nataša Žmaher (Pokrajinski muzej Celje)
