skok na glavno vebino izjava o dostopnosti
Zemljevid  

Turško kopito iz zbirke Zdravka Čuka, Senožeče, 1999

Turški vpadi na Kranjsko so si sledili v naših krajih dobrih 150 let, med leti 1408 in 1559 in povzročili ogromno škode. Za njimi so ostajali oropani in požgani domovi, vasi, pa tudi na tisoče žrtev bodisi pobitih ali odgnanih v suženjstvo. Naše dežele niso bile pripravljene ubraniti se ogromni in dobro organizirani vojaški sili. Ljudstvo je bilo v glavnem prepuščeno samo sebi. Mladi zgodovinar Ivan Simčič je zasledil v cerkveni kroniki župnišča v Jelšanah zapis o turških vpadih v naših kraji ...

Preberi več

Turški vpadi na Kranjsko so si sledili v naših krajih dobrih 150 let, med leti 1408 in 1559 in povzročili ogromno škode. Za njimi so ostajali oropani in požgani domovi, vasi, pa tudi na tisoče žrtev bodisi pobitih ali odgnanih v suženjstvo. Naše dežele niso bile pripravljene ubraniti se ogromni in dobro organizirani vojaški sili. Ljudstvo je bilo v glavnem prepuščeno samo sebi.

Mladi zgodovinar Ivan Simčič je zasledil v cerkveni kroniki župnišča v Jelšanah zapis o turških vpadih v naših krajih. Omenjeno je leto 1470, ko je prihrumela skupina 8000 Turkov iz Bosne, čez Grobnik, Klano in v naše kraje. Svoj krvavi pohod so nadaljevali preko Podgrada in Trsta v Furlanijo. Ljudje so videli, da si morajo sami pomagati pri obrambi. Obnovili so nekdanja gradišča postavili straže in pripravili drva, da bi z ognjem opozorili straže na sosednjih vzpetinah o turški nevarnosti. Omenjene so vzpetine: Grmada, Lisec, Stražica, Šilen tabor in Grmada nad Starodom. Leta 1475 so spet prihrumeli Turki v naše kraje ter ropali in požigali. Pri reki Soči so premagali beneško vojsko umorili beneškega poveljnika Antona iz Verone in njegovih 3000 vojakov.

V letih 2000 -2004 sem bil kot poslanec DZ večkrat v delegaciji ob sprejemanju pomembnih gostov, ki so obiskali Slovenijo in Državni zbor. Tako sem prisostvoval tudi sprejemu turškega veleposlanika. Glasno je negodoval, da je v državnem zboru še vedno velika freska Slavka Pengova, z upodobitvijo turških vpadov na slovensko ozemlje z vsemi posledicami, ki so sledile: požigi vasi, ropanje, pobijanje prebivalstva, ugrabljanje dečkov za bodoče janičarje idr. Če bi sliko umaknili bi morda spremenili tudi zgodovinske dogodke, ki smo jih Slovenci preživeli?

Turško kopito na sliki (13X12 cm), po besedah Zdravka Čuka, najdeno na Pivškem verjetno sodi v vdor Turkov v naše kraje leta 1491, ko so Turki prodirali proti Ljubljani, naleteli na močnejši odpor kranjskih deželnih stanov in se obrnili nazaj proti jugu. Premagali so jih šele prebivalci Klane. »Le ti so bili tako hudi na premagane Turke, da so pobite sovražnike razkosali, skuhali in celo pojedli.« Glede na to, da je v Čukovi zbirki kar precej turskih kopit, lahko zaključimo, da je kar veliko malih turških konj brez kopit, kar »bosih« bežalo v Bosno. (vč/471).

Slika

Lokacija

Prikaži lokacijo

Informacije

Avtor originalnega gradiva

Dimitrij Grlj

Čas, ki ga prikazuje slika

turški vpadi

Obdobje nastanka slike

Do 1. svetovne vojne

Osebe na fotografiji

Ni oseb

Ključne besede

Turški vpadi

Datum objave

18.08.2020 14:17

Zadnja sprememba

19.08.2020 10:54

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam