Zemljevid  

130 let delovanja Turističnega društva Laško

»Laško ima od zadnjega poletja svoje olepševalno društvo, ki ga resnično potrebuje, kajti v našem lepem kraju je treba marsikaj pospraviti.« Tako je v svojo slovito kroniko leta 1889 zapisal Karl Valentinič. V letu 1888 je nekaj uglednih laških tržanov (vladni svetnik Rudolf Khern, trgovec Andrej Elsabcher, gostilničar Friderik Falta, učitelj Karl Valentinič, usnjarja Pavel Bast in Adolf Weber, posestnik Konrad Amon in zdravnik dr. Ernest Schwab) sestavilo ustanovitveni odbor olepševalnega društva v La&sca ...

Preberi več

»Laško ima od zadnjega poletja svoje olepševalno društvo, ki ga resnično potrebuje, kajti v našem lepem kraju je treba marsikaj pospraviti.«

Tako je v svojo slovito kroniko leta 1889 zapisal Karl Valentinič. V letu 1888 je nekaj uglednih laških tržanov (vladni svetnik Rudolf Khern, trgovec Andrej Elsabcher, gostilničar Friderik Falta, učitelj Karl Valentinič, usnjarja Pavel Bast in Adolf Weber, posestnik Konrad Amon in zdravnik dr. Ernest Schwab) sestavilo ustanovitveni odbor olepševalnega društva v Laškem, sestavilo društvena pravila in jih že v aprilu 1888 poslalo cesarskemu namestništvu v Graz, kjer so jih s pikolovsko natančnostjo pregledali in v novembru 1888 poslali zahtevo po dopolnitvi. Po uspešnih popravkih so potrjena pravila vrnili 22. aprila 1889, in ta datum velja za nastanek takratnega olepševalnega, današnjega Turističnega društva Laško.

V naslednjih letih je društvo zavihalo rokave, urezalo sprehajalne poti po levem in desnem bregu Savinje, uredilo okolje slapa Sopota v Tevčah, zgradilo brvi čez Lahomnico, uredilo blagoslovljen studenec v Jagočah ter na levem bregu postavilo kopalne ute, ki so bile prave tesarske umetnine. Ena najpomembnejših del društva v času Avstro-Ogrske pa je bilo vsekakor pogozdovanje Huma. Hum je namreč leta 1859 popolnoma pogorel (že 19 let prej pa celoten trg Laško) in je kot takšen, ožgan in gol, štrlel nad trgom. Zato so se v društvu odločili, da Hum pogozdijo in posadijo 7.000 borovih in smrekovih sadik, ki pa so se slabo prijemale in zelo počasi rastle. Tako so morali Hum v naslednjih letih vse do začetka prve svetovne vojne znova in znova pogozdovati z novimi sadikami (leta 1896 ponovno 9.000 sadik). Zadnje veliko pogozdovanje pa je bilo v letih 1913/14, ko so posadili 6.000 sadik, ki so jih vzgojili na šolskem vrtu pod nadzorom Karla Valentiniča. Ravno Valentinič si je ves čas najbolj prizadeval za pogozden Hum, saj je tudi sam s pomočjo šolskih otrok ves čas zasajene sadike tudi zalival. Saj veste, s kantami za vodo.

Težko bi tako našli kar koli, za kar so Laščani več kot pol stoletja tako skrbno skrbeli, in rezultat je viden še danes - pogozden Hum, ki je še danes simbol našega mesta.

Prispeval Boštjan Vrščaj

(povzeto po Krašovec, Jure: Sto in deset let Turističnega društva v Laškem: 1889-1999, 2001)

Razglednica je last Suzane in Gregorja Podkrižnik.

Slika

Lokacija

Informacije

Avtor originalnega gradiva

Razglednica je last Suzane in Gregorja Podkrižnik

Čas, ki ga prikazuje slika

1890

Obdobje nastanka slike

Pred 20. stoletjem

Kraj

Laško

Ključne besede

Hum, Laško, Turistično društvo Laško

Datum objave

18.04.2019 13:08

Zadnja sprememba

18.04.2019 13:08

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE
KATEGORIJE

Organizacija

Partner

Spletni portal KAMRA uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam