Gajšnekova risba cerkve Sv. Miklavž v Dolu iz leta 1857, izboljšana po izvirniku iz leta 1747, z južne in severne strani. Vir: Ripšlova kronika župnije Sv. Miklavž nad Laškim, 2015, str. 22.
Cerkev Sv. Miklavž na Dolu je kot laška podružnica omenjena že v vizitacijskem zapisniku iz leta 1545. V urbarju gospostva Laško je zapisana 21. maja 1621. Julija 1787 je postala samostojna kuracija z lastnimi matičnimi knjigami in leta 1873 povzdignjena v faro. Za prvega župnika v fari Sv. Miklavž nad Laškim je bil imenovan dotedanji kurat Jožef Skert.
Cerkvena ladja je bila v prvi polovici 18. stoletja tako dotrajana, da so jo morali skoraj v celoti podreti in takrat so pozidali novo, prostornejšo ladjo.
Glavni oltar, posvečen sv. Nikolaju, je nosil letnico 1696, vendar je bil sedanji oltar narejen v novejšem času in je proti koncu 19. stoletja dobil nov tabernakelj in pozlato.
Cerkev je imela v preteklosti tri stranske oltarje. Poleg oltarja sv. Jerneja, apostola, in oltarja sv. Jurija, še oltar, sestavljen iz delov starega glavnega oltarja, ki je bil posvečen sv. Ignaciju, a ta je bil leta 1862, ko je cerkev dobila novo prižnico, križev pot in oba stranska oltarja novo pozlato, popolnoma odstranjen. Novo prižnico in oba obnovljena oltarja je 3. septembra, tri tedne pred svojo smrtjo, blagoslovil takratni lavantinski knezoškof A. M. Slomšek.
Uporabljena vira:
Ripšlova kronika župnije Sv. Miklavž nad Laškim, prevedel, dopolnil in uredil dddr. Jože Maček, 2015
