Fotografija je nastala v Celju pri izlivu Sušnice v reko Savinjo, kjer so vidne perice, v ozadju za splavarji na desnem bregu sta žensko in moško kopališče.
Reka Savinja je skozi stoletja pomembno sooblikovala gospodarsko in družbeno podobo Celja. Med njenimi najbolj značilnimi podobami iz preteklosti je prav gotovo splavarjenje – danes že izginula dejavnost, ki pa je nekoč predstavljala eno ključnih prometnih in gospodarskih žil tega prostora.
Iz gozdov Zgornje Savinjske doline, tudi z območja Logarske doline, so splavarji po reki vodili lesene splave (flose), sestavljene iz tesno povezanih hlodov. Ti so po brzicah in zavojih Savinje potovali proti Celju, Zidanemu Mostu in naprej po Savi ter Donavi do mesta Cernavodă, nedaleč od njenega izliva v Črno morje. Podobna tradicija se je razvijala tudi na reki Dravi.
Splavarjenje je zahtevalo izjemno spretnost, pogum in poglobljeno poznavanje reke, saj je bila pot pogosto nevarna in nepredvidljiva. Celje je bilo na tej poti pomembna postaja. Obrežje Savinje je živelo z reko: tu so splave ustavljali, raztovarjali in trgovali z lesom, mesto pa je ob tem dobivalo tudi svoj poseben utrip. Splavarji oziroma flosarji, znani po svoji življenjski vedrini in trdoživosti, so s svojim prihodom v mesto prinašali živahnost, pesem in pripovedi z rečnih poti.
Z razvojem železnice, zlasti Južne železnice Dunaj–Trst, ter z modernizacijo prometnih poti v 19. stoletju je pomen rečnega prometa postopoma upadal. Splavarjenje po Savinji, prav tako pa tudi po Dravi, je počasi zamrlo, z njim pa eden slikovitejših prizorov iz zgodovine mesta.
*Prevzeto iz nem. Flößer ‛splavar’, vir portal Fran.
Uporabljena vira:
Roženberger Šega, Urša; Zupan, Ina. Splavarji v Zgornji Savinjski dolini: raziskovalna naloga. Celje: III. osnovna šola, 2008.
Funtek, Nejc; Lah, Klemen. Dediščina splavarstva na Savinji: raziskovalna naloga (področje etnologije). Celje: Šolski center Celje, Gimnazija Lava, 2019.
Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografijo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini, 1930-40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,4 x 15,0 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 20.
Pripravili: mag. Damir Žerič in Nataša Žmaher (Pokrajinski muzej Celje) ter Srečko Maček (Osrednja knjižnica Celje)
