Fotografija sodelujočih na domoznanskem večeru O Srečku Vilharju: predstavitev večplastnega lika Srečka Vilharja, ki je 8. maja 2025 potekal v Mestni čitalnici Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper na Trgu Brolo. Dogodek je bil posvečen življenju, delu in dediščini Srečka Vilharja (1907–1976), protifašističnega borca, pedagoga, zgodovinarja, publicista in bibliotekarja, ki je pomembno zaznamoval razvoj koprske knjižnice.
Na fotografiji so od leve proti desni dr. Salvator Žitko, zgodovinar in Vilharjev nekdanji dijak, Andrej Jelačin, nekdanji ravnatelj koprske knjižnice, Luana Malec, direktorica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, ter Vladimira, vnukinja Srečka Vilharja.
Andrej Jelačin je predstavil spomine na Vilharjevo delovanje v odporniškem gibanju in njegovo ravnateljevanje v koprski Študijski knjižnici. Kot njegov naslednik je osvetlil organizacijski razvoj ustanove ter prizadevanja za posodobitev knjižničnih storitev in razvoj domoznanske dejavnosti.
Dr. Salvator Žitko je spregovoril o Vilharju kot srednješolskem profesorju, zgodovinarju in sodelavcu Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Posebej je poudaril njegovo široko intelektualno razgledanost, pedagoško delo in prispevek k raziskovanju zgodovine slovenske Istre.
Luana Malec je predstavila Vilharjevo bibliotekarsko vizijo in njegov pomen za razvoj slovenskega ter jugoslovanskega knjižničarstva. Izpostavila je njegova prizadevanja za strokovno sodelovanje med knjižnicami, širjenje dostopnosti knjižničnega gradiva in uvedbo prvega slovenskega bibliobusa leta 1973.
Vilharjeva vnukinja Vladimira je ob pomoči spominov svoje matere Branke Gojak-Vilhar predstavila osebnejšo podobo svojega dedka. S pripovedmi o družinskem življenju, njegovi ljubezni do narave, knjig, šaha in druženja z vnuki je dopolnila javno podobo Vilharja ter razkrila njegovo človeško toplino, duhovitost in predanost družini.
Večer je povezoval mag. Peter Štoka, vodja Oddelka za domoznanstvo in knjižno dediščino koprske knjižnice.
Domoznansko srečanje je potekalo v letu, ko je knjižnica obeleževala 50-letnico ustanovitve svojega Domoznanskega oddelka. Pogovor je tako povezal osebna pričevanja in strokovne poglede na človeka, katerega življenjsko delo ostaja pomemben del zgodovine ustanove.


