Fotografija pročelja nekdanje kapucinske cerkve sv. Marte na Giordanovem trgu v Kopru, ki danes služi pravoslavni verski skupnosti. Cerkev je del nekdanjega samostanskega kompleksa kapucinov, ene od petih redovnih skupnosti Frančiškove družine, ki so skozi stoletja delovale v Kopru.
Začetki kapucinskega samostana so povezani z obdobjem kužnih epidemij in prizadevanji koprskih meščanov za okrepitev verske oskrbe ter pomoči prebivalstvu. Beneški dož Antonio Priuli je 27. julija 1621 izdal dovoljenje za gradnjo samostana, temeljni kamen pa je bil blagoslovljen 29. avgusta istega leta. Cerkev je bila zgrajena med letoma 1621 in 1624, ko so se v samostanu naselili tudi prvi kapucini. Posvečena je bila leta 1634.
Kapucini, reformna veja frančiškanskega reda, so poudarjali evangeljsko uboštvo, preprostost življenja, pridiganje, spovedovanje in pomoč bolnikom. Njihovo delovanje je bilo tesno povezano z vsakdanjim življenjem mestnega prebivalstva, zlasti v obdobjih bolezni, revščine in drugih družbenih stisk.
Cerkev sv. Marte predstavlja značilen primer skromne kapucinske sakralne arhitekture. Ima enoladijsko notranjost s pravokotnim prezbiterijem, preprosto ometano pročelje s trikotnim zaključkom, kamnitim portalom in okroglim oknom. Na fotografiji pročelje uokvirjata visoki cipresi, ki poudarjata umirjeno arhitekturno zasnovo nekdanjega samostanskega svetišča.
Pomemben del kulturne dediščine koprskih kapucinov je predstavljala samostanska knjižnica, ki je hranila teološka, svetopisemska, filozofska, zgodovinska in druga dela. O njeni organiziranosti pričata predmetni in abecedni katalog iz leta 1943.
Po drugi svetovni vojni je bil samostan ukinjen, knjižni fond pa se je deloma ohranil v drugih ustanovah. Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper danes del njegove zapuščine hrani kot posebno zgodovinsko zbirko Bibliotheca S. Marthae. Po popisu iz leta 2017 je ta obsegala 571 knjig, med njimi tri inkunabule ter približno petdeset redkih tiskov.
S samostanom sv. Marte je povezan tudi sv. Leopold Mandić (1866–1942), ki je v Kopru kot kapucin deloval v letih 1905–1906. Njegova navzočnost predstavlja pomembno povezavo mesta z enim najbolj znanih kapucinskih svetnikov novejšega časa.
Nekdanja kapucinska cerkev danes služi pravoslavnemu bogoslužju, medtem ko so prostori nekdanjega samostana dobili posvetno namembnost. Sprememba rabe priča o zgodovinskih preobrazbah mesta, cerkvena stavba pa ostaja materialni spomin na večstoletno kapucinsko navzočnost v Kopru.
