V ruralnih območjih Slovenije so kulturne ustanove, posebno knjižnice, ključni akterji spodbujanja družbene in kulturne vključenosti prebivalcev.
Običajno je na teh območjih kulturnih društev in ustanov manj. Zato so krajevne knjižnice lahko edini organizirani kulturni prostor, kjer prebivalci dostopajo do literature, informacij in kulturnih aktivnosti, ne glede na starost, status in izobrazbo. Torej, edini prostor za družabne in kulturne dogodke.
Takšnim majhnim krajevnim knjižnicam uporabniki pogosto dodelijo znamko ”naša knjižnica” (Jakac-Bizjak, 1993, str. 20), zaposlenemu, ki je običajno stalno prisoten na enoti, pa ”naš knjižničar(-ka)”.
‘‘To je knjižnica, ki informira, navdušuje, izobražuje, navdihuje, spodbuja, pomirja in povezuje ljudi, medtem ko razrešujejo svoje probleme, razmišljajo, raziskujejo, ustvarjajo in se sproščajo” (Novljan, 2013, str. 26). Je socialni prostor, kjer se ljudje počutijo varne in sprejete, četudi ni najbolj sodobno opremljena.
Vsaka knjižnica naj bi po IFLA definiciji predstavljala temeljno kulturno in informacijsko ustanovo, ki mora biti dostopna vsem, brez diskriminacije. In tako tudi je, saj vse knjižnice v Sloveniji skrbijo, da aktivno izvajajo programe za marginalizirane skupine, tako samostojno, kot v sodelovanju z drugimi zavodi. Vsaka knjižnica se mora zavedati svojega prispevka v lokalni skupnosti kot edinstveni prostor socialne pravičnosti (Novljan, 2013, str. 27).
Na žalost pa se koncept popolne socialne inkluzije marsikje ne more uresničiti. Če za primer vzamemo Knjižnico Komen, ugotavljamo, da so za vse skupine uporabnikov zagotovljene ustrezne vsebine in vrste gradiva. Knjižnica namreč že vrsto let omogoča med-oddelčno izposojo, kar pomeni, da bibliotekar gradivo, ki ni dostopno na enoti, brezplačno dostavi v najkrajšem možnem času (običajno v 3 dneh). Prav tako je komenski knjižnici dobro razvito sodelovanje z vsemi socialnimi, izobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi partnerji (OŠ Antona Šibelja – Stjenka Komen, Vrtec Sežana, Občina Komen, Zdravstveni dom Sežana, Hiša dobre volje Komen, Društvo Vezi, Slovensko stalno gledališče, Glasbena šola Sežana – podružnica Komen, Pihalni orkester Komen …). Žal pa zaradi neustreznosti prostorov, kjer se knjižnica trenutno nahaja, ne moremo zagotoviti dostopa brez fizičnih ovir, prav tako ne prostorov, kjer bi se lahko uporabniki družili ali učili. Zato je vložek v vsebine, ki jih tako majhna kulturna ustanova ponuja, toliko večji. Skrbeti moramo za to, da ima lokalno prebivalstvo širok in pisan spekter kulturne, izobraževalne in zabavne ponudbe. Seveda se pred uresničevanjem te naloge postavljajo izzivi, kot so pomanjkanje kadra (obisk in pestra prireditvena dejavnost nakazujeta potrebo po vsaj polovični dodatni zaposlitvi), pomanjkanje finančnih sredstev (sredstva za gostovanja so omejena), največji problem pa predstavlja prostorska stiska in nedostopnost (knjižnica se nahaja v prvem nadstropju in ni dvigala.)
Kljub težavam in izzivom se komenska knjižnica trudi izvajati dejavnosti, v katere so vključeni starejši in osebe z duševnimi boleznimi. Poleg tega se v knjižnici – ob podpori Občine Komen – izvajajo javna dela, s čimer omogočamo zaposlitev težje zaposljivim osebam.
