Anton Martin Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi je bil rojen 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Njegovo delovanje je preoblikovalo lavantinsko škofijo v slovensko škofijo na Spodnjem Štajerskem, s čimer je zavrl ponemčevanje na slovenskem Štajerskem. Leta 1859 je bil Slomšek v Mariboru slovesno ustoličen. S tem je Slovence na Štajerskem združil v enotno škofijo in zajezil potujčevanje. Škof Anton Martin Slomšek je umrl 24. septembra 1862 v Mariboru. Zaradi pomembnosti njegovega delovanja in dela je leta 1999 papež Janez Pavel II. ob drugem obisku v Sloveniji razglasil njegovo beatifikacijo.
V Univerzitetni knjižnici Maribor so v Zbirki drobnih tiskov med drugim hranjene tudi spominske podobice z upodobitvami škofa Slomška. Podobice so bile skozi čas s svojo slikovitostjo učinkovito sredstvo za prenašanje verskih sporočil in ohranjanje spomina na pomembne dogodke v življenju vernika in verske skupnosti: prejem prvega obhajila ali birme, obisk romarske točke, nova maša v fari, odhod duhovnika v drugo službo, posvetitev novega verskega obeležja, obletnice cerkev in podobno. Spominske podobice so tako lahko ožje vezane na življenjske trenutke vernika v zvezi s krstom, birmo, godom, poroko ali zaroko, tudi pogrebom, ali pa obeležujejo pomembne in posebne priložnosti cerkve in njenih posameznikov.
Pomembnost delovanja Antona Martina Slomška za slovensko cerkveno skupnost in slovenski narod ter njegova beatifikacija so bili seveda trenutki, ki ostajajo zaznamovani tudi na spominskih podobicah, hranjenih v Zbirki drobnih tiskov UKM.
Anton Martin Slomšek je otroška leta preživel v domači, urejeni, verni družini. Starši so ga poslali na šolanje iz vaške nedeljske šole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senj in Celovec. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.
Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838, nato v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pastir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. julija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa. V času njegove škofovske službe je bila njegova največja zasluga prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja.
Dne 4. septembra 1859 je bil Slomšek v Mariboru slovesno ustoličen in je s tem Slovence na Štajerskem združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. Zarisana je bila narodnostna meja, ki drži še danes. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in je doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu.
Slomšek je bil velik kulturni delavec, ki je tudi sam veliko pisal, od študentskih pesmi in kratkih pripovedi, mnogih, kasneje ponarodelih pesmi, do pridig in številnih člankov. Njegovo ustvarjalno pot je zaznamoval velik opus, saj je že v času njegovega življenja skupaj s ponatisi izšlo kar 50 tiskanih del. Preko slovenske založbe je prav tako želel širiti dobre in cenovno dostopne knjige. Oblast mu tega leta 1845 ni omogočila, zato je začel izdajati Drobtinice, zbornik, ki je potem dolga leta prihajal v slovenske domove. Šest let kasneje je zaživela Mohorjeva družba, ki vse do danes opravlja pomembno kulturno in literarno poslanstvo. Anton Martin Slomšek je umrl 24. septembra 1862 v Mariboru. Pokopan je v mariborski stolnici.
Slomšek si je močno prizadeval tudi za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference, trudil se je za krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka.
Zaradi njegovega življenjskega dela in poslanstva je po končanih postopkih za njegovo beatifikacijo 15. februarja 1999 Državno tajništvo Svetega sedeža sporočilo, da Kongregacija za zadeve svetnikov potrjuje, da bo papež Janez Pavel II. (1978–2005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega. S to razglasitvijo je njegovo delo za slovenski narod postalo kulturni spomenik.
Literatura:
http://slomsek.nadskofija-maribor.si/page/
https://ukm.um.si/slom-ek-anton-martin
Zavrnik, Braco: Anton Martin Slomšek. Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996
Anton Martin Slomšek. Maribor, Pokrajinski muzej, 1992
