Vrnimo se h geologiji. Najstarejše kamnine se pojavljajo ob severnem vznožju Huma. Tam na površje pokukajo plasti glinastega skrilavca, meljevca, kremenovega peščenjaka in konglomerata. Vse naštete kamnine se medsebojno menjavajo v nekaj centimetrskem obsegu. Nastajale so v karbonu in permu, najmlajših delih paleozoika, starega zemeljskega veka. V opisanih kamninah na našem območju na žalost ni bilo najdenih fosilnih ostankov nekdanjega življenja, tako da je njihovo natančno starost težko določiti.
Nad njimi se prav tako ob severnem vznožju hriba nad mestom pojavljajo rdeči glinovci, meljevci, peščenjaki in konglomerati, ki pripadajo grodenskim skladom, nastalim v srednjem permu. Naštete kamnine se medsebojno menjavajo, vendar prevladuje peščenjak.
Nad kamninami karbonske in permske starosti je na Humu odložen siv, masiven, debelozrnat dolomit, ki je nastajal v triasu, najstarejšem delu mezozoika, srednjega zemeljskega veka. Na morsko okolje v času nastanka osnovne kamnine kažejo redki fosilni ostanki lupin mehkužcev (školjke in polži), ki jih je z malo sreče moč najti na pobočjih hriba nad mestom.
Hum kot vzpetina je nastal v kenozoiku, kot posledica tektonske dejavnosti in gubanja površja. Erozija, ki je sledila tem procesom in preoblikovala površje, ni bila tako izrazita kot pri apnencu. Dolomit, ki gradi hrib nad našim mestom, je namreč ravno dovolj trd, da se Hum še dandanes kot kamniti čuvaj dviguje nad Laškim. Toda to ni njegova edina naloga in poslanstvo. Skozi pore poroznih in zdrobljenih kamnin, ki ga gradijo, se iz velikih globin na površje pretaka zdravilna termalna voda. Zato je Hum delno tudi odgovoren za razcvet mesta, ki je nastalo ob njegovem vznožju.
Kot pravi geolog Tomaž Majcen, Hum v geološkem smislu v naslednjih nekaj milijonih let ne bo doživel kakšnih večjih sprememb. Še naprej bo varoval svoje mesto pred ostrimi severnimi vetrovi, obiskovalcem, ki se bodo povzpeli nanj, pa bo postregel s prečudovitim razgledom na pokrajino, kjer se ravninski svet Panonske nižine nakodra v nežno zaobljene vrhove Posavskega hribovja.
(povzeto iz prispevka Tomaža Majcna, Kako je nastal Hum, dostopnega v celoti v Laškem zborniku 2007, str. 337-341)
