Rokopisni prevod Sofoklejevega Kralja Oidipa je Sovre dokončal na Ptuju leta 1921. Posebej zanimiv je predgovor k temu prevodu, ki je bil zamišljen kot uvodno poglavje k nenapisanemu romanu Poslednji humanist. V njem je Sovre ostro polemiziral s takratnimi poskusi po ukinitvi humanistične izobrazbe in začrtal svojo programsko usmeritev, ki ji je ostal zvest vse življenje.
