Laščan Mihael Tiffernus in humanistično gibanje

v četrtek, 6. oktobra 2016, ob 19. uri v Knjižnici Laško

Ddr. Igor Grdina (1965), doma iz Šentjurja, je doktoriral iz slovenistike in iz zgodovine. V letih 1989-2004 je bil redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF v Ljubljani. Sedaj je znanstveni svetnik na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, sodeluje z Inštitutom za civilizacijo in kulturo ter kot redni profesor predava na Univerzi v Novi Gorici.
Raziskovalno se ukvarja predvsem z zgodovino starejše slovenske književnosti, kulturno zgodovino in politično zgodovino 19. st.. Je avtor številnih monografij, objavil je nad 700 razprav, člankov in ocen ter kot predavatelj gostoval na uglednih evropskih univerzah. Napisal in prevedel je tudi nekaj libretov za opere in operete.
V naši knjižnici je predaval že večkrat: – Slovenska kultura v 19. st., s poudarkom na Ipavcih, Aškercu in Turnerju, 2003 – Pesnik Jovan Vesel Koseski, 2004 – Primož Trubar v svojem času in kasnejših obdobjih, 2009
Tokrat bo ddr. Grdina spregovoril o pomembnem Laščanu Mihaelu Tiffernusu ter njegovo delovanje postavil v okvir slovenskega in širšega evropskega humanističnega gibanja.

O Tiffernusu je za napoved predavanja zapisal sledeče: Življenjska pot Mihaela Tifferna (1488-1555) je bila polna izjemnosti, medtem ko je njegovo delovanje v skladu s humanističnimi ideali časa. Sodil je med dvorne humaniste, ki so se kljub poudarjanju pomena klasike zavedali tudi vloge živih jezikov. V tem okviru je bil pomemben za Trubarja in njegovo delovanje na Nemškem. Nemara je prav Mihael Tiffernus, ki je bil vzgojitelj württemberškega vojvode Krištofa, sicer velikega podpornika slovenskega reformacijskega tiska, vzpodbudil tudi poznejše zanimanje protestantov na jugozahodu rimsko-nemške države za razmere na evropskem jugovzhodu. To je bilo pomembno za uspeh Trubarjevih naporov za uveljavitev “evangelija brez človeških dodatkov” med Slovenci, pa tudi v deželah vzhodno od njihovega prostora.

Laško (včasih Tüffer) je dalo ime eni osrednjih in najbolj izobraženih osebnosti slovenskega humanizma. Upoštevajoč evropski prostor, je Mihael Tiffernus eden najpomembnejših Laščanov v zgodovini.  Tiffernusu je izobraževanje na Dunaju omogočila laška družina Stich, ki je zaslužna tudi za poslikavo znamenitih marijagraških fresk, enega največjih slikarskih spomenikov pozne gotike in zgodnje renesanse pri nas.

Sočasnost teh izjemnih dosežkov priča o pomenu Laškega v tistem času. Tudi zaradi tega smo ob Grdinovem predavanju pripravili razstavo o Mihaelu Tiffernusu in o marijagraški cerkvi. Letos namreč mineva 490 let od nastanka fresk, leta 2017 bomo praznovali 90-letnico njihovega ponovnega odkritja pod beležem in 50-letnico restavriranja.
Pogosto premalo cenimo naše lokalne bisere. Upamo, da bosta predavanje in spremljajoča razstava korak k večjemu zavedanju o pomembnosti Mihaela Tiffernusa in marijagraških fresk.

Lepo vabljeni, da prisluhnemo ddr. Grdini, ki bo orisal pomen našega rojaka za slovenski in evropski humanizem.