Letos bo minilo 170 let od rojstva pisatelja, notarja in politika Janka Kersnika (4. september 1852, Brdo pri Lukovici, † 28. julij 1897, Ljubljana). V Knjižnici Domžale bomo ob tej priložnosti pripravili razstavo starih fotografij in razglednic iz življenja našega velikega pisatelja in gradu Brdo pri Lukovici v katerem je se je pisatelj rodil, živel in deloval. Razstava JANKO KERSNIK: sprehod po spominih bo na ogled od 1. avgusta do 5. septembra.
Jožefu Kersniku in Berti Kersnik (rojeni Höffern Saalfeld) se je 4. septembra 1852 v brdskem gradu rodil prvorojenec Janko. Od drugih naših literarnih ustvarjalcev se Kersnik razlikuje po svoji rodbini. Kersnikov stari oče po očetovi strani je bil slovenski izobraženec, ugleden gimnazijski profesor, oče sodni uradnik, visokošolsko izobrazbo sta imela tudi oba pisateljeva brata, medtem ko izhaja materin rod pisatelja iz kranjsko-nemškega plemstva, nekateri njihovi predniki so bili italijanske krvi. Bil je aristokrat po svojih prednikih in izobrazbi.
Janko Kersnik velja v slovenski književnosti za utemeljitelja poetičnega realizma in je tudi njegov najodličnejši predstavnik. V svojih delih zajema snov iz življenja in ga opisuje po resnici. V tem obdobju so delovali še Levec, Tavčar, Jurčič. V svojih osrednjih delih se osredotoča na življenje trških in malomestnih ljudi. Tu najdemo sodnike, adjunkte, odvetnike, kaplane, notarje, učitelje in učiteljice, ki pa postanejo glavni nosilci zgodbe v romanih Ciklamen in Agitator. Poudarek je na njihovem vsakdanjem življenju, ki ga sestavljajo družabne prireditve v čitalnici, medsebojni obiski, skupne večerje in duhoviti pogovori. Pri ljudeh pa opisuje njihova čustva, predvsem ljubezen, ljubosumje in spletke ter nepričakovane zaplete kot v Jari gospodi in povesti Rošlin in Verjanko. Omenja pa tudi boj med katolištvom in liberalizmom na podeželju. Njegova dela imajo tudi nacionalno idejo. V Kmetskih slikah, Testamentu in Očetovem grehu je v ospredju kmetska tematika in znotraj nje pokrajina. Grad Brdo z Lukovico in okolico, dolina Črnega grabna, Moravška dolina, predvsem pa področje zahodno od Brda, Mengeško polje do Kamnika. Način kako opisuje pokrajino in ljudi je izredno prepričljiv. Kot notar se je srečeval z domačini, zato jih je dobro poznal in vedel za njihova nagnjenja do pijače, pohlepa in pravdanja. Kersnik je bil zagotovo človek svojega časa in po krivici so nekatera njegova dela kar malo spregledana, čeprav tako veličastna, saj govorijo o značajih, zgodbah in usodah, ki se še danes ponavljajo iz roda v rod.
