Domoznanski oddelek Koroške osrednje knjižnice je prava zakladnica koroške kulturne dediščine v vseh pogledih. Hranimo številne dragocene rokopise in tiske, zapuščine in druge posebne zbirke.
Po pozivu Nacionalnega odbora Spomin sveta, ki ga je ustanovila Slovenska nacionalna komisija za Unesco leta 2021, smo se tudi mi prijavili z nekaj svojimi dragocenimi rokopisi. Splošno merilo, ki mora biti izpolnjeno za nominacijo enote dokumentarne dediščine za vpis v Nacionalno listo, je kulturni pomen, ki ga ima predlagana enota v nacionalnem kontekstu.
V letu 2022 je bil prvič predstavljen slovenski nacionalni register s prvimi desetimi vpisi na Nacionalno listo Spomin sveta. V letu 2025 pa so med 118 nominacijami ponovno izbrali deset enot za vpis. Med njimi je bil tudi Črnjanski rokopis, ki ga hrani naša knjižnica.
Črnjanski rokopis oz. Bratovščinska knjiga iz Črne na Koroškem (Liber Fraternitatis B. M. V./S. Osbaldi/ in Suorcenpach 1633 – 1707) je edinstven kulturni spomenik pisne dediščine in priča o rabi slovenskega jezika v sredini in drugi polovici 17. stoletja v Mežiški dolini. Gre za bratovščinsko knjigo, vsebuje urbar, ta je tudi osrednji del rokopisa, s tabelami in vpisi dajatev z imeni in priimki darovalcev (večinoma) kmetov, podpornikov cerkve in udov Bratovščine sv. Ožbalda. Pomemben del rokopisa je tudi aniverzarij – vsebuje sezname pokojnih, katerih imena in priimke so zapisali v njihov spomin. Sledi molitev, priprošnja za župnike, podpornice in podpornike cerkve v slovenskem jezku, v nadaljevanju pa tudi nemška zahvalna molitev.
Med posebnosti Črnjanskega rokopisa lahko štejemo zapisane ženske oblike priimkov, kot so Marinka Lamprezhiza, Margareta Contschniza, Magdalena Feimutka …, prav tako pa v slovenščini zapisana domača hišna imena. Črnjanski rokopis je bil v teh letih že deležen podrobnejše obravnave in raziskave s strani mag. Marije Irme Vačun Kolar in dr. Nine Petek.
Slavnostne podelitve ob vpisu na Nacionalno listo Spomin sveta smo se predstavniki knjižnice udeležili 23. oktobra 2025, v Narodnem muzeju Slovenije.
Z uvrstitvijo na NL Unesco Spomin sveta je KOKR s Črnjanskim rokopisom stopila ob bok pomembnim nacionalnim ustanovam, ki hranijo tovrstno dokumentarno gradivo. V naši knjižnici smo tega izredno veseli hkrati pa ponosni na vse zaposlene, na naše prednike in predhodnike, ki so s posebno skrbjo za kulturno in pisno dediščino poskrbeli, da se je (ob najboljših možnih mikroklimatskih pogojih) ohranjal in na različne načine predstavljal javnosti vse do danes. Upamo, da se bosta, z digitalizacijo, javno dostopnostjo za vse uporabnike spleta (dLib) in vpisom na prestižno listo, to zavedanje in skrb ohranjala še naprej.