Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
11. junija 1998 je umrl Jože Privšek, slovenski jazzovski pianist, skladatelj in dirigent. Rodil se je 19. marca 1937.
Izobraževal se je na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, tri leta privatnega študija kompozicije pa je prejel v Ljubljani pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Izpopolnjeval se je na ustanovi Berklee College of Music v Bostonu (ZDA) pri slovitem profesorju Herbu Pomeroyu, ki je bil sicer mentor slavnih mojstrov, kot so Quincy Jones, Arif Mardin in Mike Gibbs.
Profesionalno glasbeno pot je začel kot vibrafonist in pianist, odlikoval pa se je s pridnostjo in natančnostjo (krasil ga je tudi absolutni posluh), najbolj pa je postal prepoznaven kot vodja nacionalnega jazzovskega orkestra, Big Band-a RTV Slovenija, ki ga je popeljal na najvišjo kakovostno raven.
Privšek je med svojim več kot tridesetletnim (1961–95) dirigentskim stažem v Big Bandu ustvaril veliko popevk – uspešnic (Vozi me vlak v daljave, Ne prižigaj luči v temi, Kako sva si različna, Mini maxi, Solza, ki je ne prodam, Silvestrski poljub, Mati bodiva prijatelja, Samo nasmeh je bolj grenak, Nad mestom se dani, Ljubezen v f-molu). Med njegove najboljše jazzovske skladbe spadajo: Porednež, Ognjemet, Zeleni pekel, Privid, We Need Time, Rožnik, Križanke, That’s For Ending itd.
Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim Zlato areno za glasbo (1971), nagrado Prešernovega sklada (1981) in Kozinovo nagrado, najvišje strokovno priznanje Društva slovenskih skladateljev (1998).
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Jože_Privšek
