V stavbi ljubljanske Delavske zbornice se je od leta 1963 nahajala ljubljanska kinodvorana pod okriljem Jugoslovanske kinoteke. Slavnostno so Kinoteko odprli na začetku julija 1963. Od leta 1996 je v tej palači sedež na novo ustanovljenega javnega zavoda Slovenske kinoteke. Njena ustanoviteljica je Republika Slovenija, predtem pa je Kinoteka od 1. 1. 1981 do 30. 9. 1993 delovala pod streho Ljubljanskih kinematografov.
To je ustanova, v kateri obiskovalci spoznavajo filmsko zgodovino in še vedno lahko slišijo brnenje filmskega traku. Slovenska kinoteka ima več poslanstev in funkcij: je nacionalni muzej filmske umetnosti, saj razpolaga z bogato filmsko zbirko in z zbirkami hranjenih predmetov, ki so povezani s filmom. Je tudi učilnica umetnosti gibljivih podob. Znotraj Slovenske kinoteke delujeta najbogatejša specializirana knjižnica s filmsko literaturo in mediateko pri nas ter založba, ki skrbi za izdajanje strokovne in poljudne literature s področja filma. Imajo tudi laboratorij za restavriranje filmov in tako ohranjajo kulturno dediščino. Pod okriljem Slovenske kinoteke deluje v Divači Muzej slovenskih filmskih igralcev.
Gl.: https://kinoteka.si/predstavitev/
O njeni zgodovini gl.: Kurent, Z., Predgovor. V: Kernel, I. (1998), Repertoar kinotečne dvorane 1963-1993, str. 9-14.
