Septembra 1903. leta so v Žalcu ustanovili žalski odsek celjskega Sokola. Ustanovni sestanek je potekal v Roblekovi gostilni. Sprejeli so društvena pravila in poseben poslovnik, ki je ustrezal krajevnim značilnostim.
V prvi odbor so bil izvoljeni: Franc Hodnik (predsednik), Vinko Vabič (podpredsednik), Franc Kašar (tajnik), Franc Nidorfer (blagajnik), Ivan Perger (orodjar), Rudolf Senica in Josip Jug (odbornikova namestnika) ter Josip Širca in Karl Strahovnik (preglednika računov). V Žalcu so bili prvi vaditelji Smertnikovi učenci: Mirko Meglič, Vilko Kukec in Franjo Pikl. Prvi javni nastop z veselico je odsek izvedel že novembra 1903. Dobiček so namenili nakupu telovadnih potrebščin in orodja. Ker niso imeli svoje telovadnice, so jim pomagali člani društva s svojimi prostori. Poleti so telovadili v prostorih hmeljarne Rudolfa Senice, ko je bilo hladneje, pa sta jim svoje prostore odstopila Fran Roblek in Franc Hodnik. Vseskozi so poudarjali pomembnost ustanovitve lastnega, samostojnega sokolskega društva. Avgusta 1906 je v dvorani hotela Franca Viranta potekal ustanovni občni zbor žalskega Sokola. Edvard Kukec je postal prvi starosta, Franc Brinar podstarosta, Vilko Kukec prvi načelnik in Ivan Perger podnačelnik. Razvitje sokolskega prapora je bil za Žalec velik dogodek. Trg je bil 4. avgusta 1907 slavnostno okrašen s cvetjem in zastavami, pred občinsko hišo je potekal uradni sprejem s pozdravnim govorom župana Josipa Širce. Sredi trga v drevoredu je potem sledilo slavnostno razvitje prapora žalskega Sokola, ki so ga društvu podarile žalske dame, botra prapora pa je bila Ana Roblek. Leta 1908 se je društvo preimenovalo v Telovadno društvo Sokol v Žalcu, dve leti kasneje pa so ustanovili deški in dekliški naraščaj. Po prvi svetovni vojni so se kmalu spet organizirali in pričeli s telovadbo v telovadnici osnovne šole. Leta 1924 je društvo pridobilo tudi svojo knjižnico, ki je imela prostore v kleti šolske zgradbe. Člani društva in njegovi podporniki pa so vseskozi zbirali denar za nakup oz. za gradnjo lastnega doma. Za gradnjo so morali celo najeti kredit pri Savinjski posojilnici. Sokolski dom so slovesno odprli 6. avgusta 1939, ko so razvili tudi naraščajski prapor. V sokolski dom se je potem preselila vsa dejavnost društva. Tu so potem prirejali gledališke predstave, silvestrske nastope in maškarade.
Odprli so tudi kino, za katerega so kupili vse potrebne aparature. 7. oktobra 1939. leta zvečer so ga odprli s filmom Mali admiral. Kino je bil opremljen z najsodobnejšo zvočno aparaturo. Predstave so bile ob sobotah, nedeljah in praznikih. Zadnja leta pred 2. svetovno vojno so se Sokoli začeli zavedati nacistične nevarnosti, zato so ustanovili »strelski odsek« in imeli vrsto predavanj o obrambi. Vrteli so tudi film Obramba pred napadi iz zraka.
Vir: Karmen Kreže, Pozdrav iz Žalca, Mestna skupnost Žalec, 2016.
