Številne figure (lutke in lesene kipe), ki jih je ustvaril, je prvič razstavil v Likovnem salonu Kočevje, leta 1975. Otvoritev razstave je bila 16. maja 1975. Razstavil je 13 marionet, 30 ročnih lutk, 20 kipov. Razstava je predstavljala pregled 40-letnega ustvarjalnega dela. Odigrali so tudi nekaj lutkovnih predstav KLJUKČEV ROJSTNI DAN.
Dve leti kasneje pa je razstavljal skupaj z Radom Megličem v Domu kulture Črnomelj, potem pa še nekajkrat v Kočevju, v drugih krajih po Sloveniji (Sodražica, Ribnica, Kočevska Reka, Velike Lašče, Postojna, Koper, Metlika, Novo mesto, Brežice, Krško, Grosuplje, Dolenjske Toplice), na Hrvaškem (Delnice, Pulj, Reka) in tudi pri zamejskih Slovencih v Dolini pri Trstu, ki je pobratena z občino Kočevje. Skupaj sta imela okoli 26 razstav.
26. 3. 1979 – otvoritev razstave v preddverju hale Komunalnega centra v Domžalah. Razstavljali so trije člani Kočevske likovne skupine (Rado Meglič, Boštjan Košir in Matija Glad). Razstava je bila na ogled do 1. 4. 1979.
27. 11. 1979 – otvoritev razstave v Domu JNA v Puli. Razstavlja skupaj s slikarjem Radom Megličem. Razstava je bila na ogled do 7. 12. 1979.
22. 10. 1980 – otvoritev razstave v Domu JNA v Brežicah. Razstavlja skupaj s slikarjem Radom Megličem. Razstava je bila na ogled do 2. 11. 1980.
07. 02. 1983 – otvoritev samostojne razstave v počastitev kulturnega praznika v Likovnem salonu Kočevje. Razstava je bila na ogled do 20. 2. 1983.
Leta 1990 se je zadnjič predstavil v Likovnem salonu Kočevje. Razstavljena so bila dela, ki so nastal v zadnjih letih. V tem obdobju ustvarjanja vidimo vplive kiparja Staneta Jarma.
V Knjižnici Kočevje je bila februarja 2017 razstava lutk.
V Pokrajinskem muzeju Kočevje so 18. maja 2019 v sodelovanju z Lutkovnim muzejem iz Ljubljane in Muzejem Ribnica odprli občasni razstavo »Matija Glad in njegove lutke. Avtorica razstave je bila Živa Ogorelec. Razstavni prostor je bil nekdanji začasni bivalni prostor družine Glad in nekdanja lutkovna dvorana v prvem nadstropju Šeškovega doma. Prostor pa so v čast lutkarju in človeku, ki je bil neposredno povezan s stavbo, poimenovali »Lutkovna soba Matije Glada«
