Prva svetovna vojna in nastanek jugoslovanske države po njej sta prizadejala hud udarec dotedanjemu razcvetu slamnikarske industrije v Domžalah. Vzporedno z upadanjem proizvodnje v slamnikarskih tovarnah pa so se v Domžalah in okoliških krajih zaradi ugodnih prometnih zvez in pogojev za izrabo pogonske energije ob Kamniški Bistrici ter obilice usposobljenega delavstva začele razvijati tudi druge industrijske panoge.
Vedno večjo vlogo sta dobivali tudi obrt in trgovina. Zlasti pomembni so bili mlini, žage, elektrarni in vrvarna ter veliki trgovci z živino, lesom in kmetijskimi pridelki. Po obsegu obrtne in trgovinske dejavnosti so se Domžale uvrščale na visoko mesto tudi v slovenskem merilu. Gospodarskemu razvoju so sledile tudi druge dejavnosti, ki so krepile širšo vlogo Domžal.
Občinski odbor je glede na velik napredek Domžal soglasno sklenil poslati v Beograd vlogo za njihovo povišanje v trg. Ministrstvo za notranje zadeve je kralju Aleksandru predlagalo, da s svojim ukazom razglasi vas Domžale za trg. Sam kralj Aleksander Karadžordževič je 31. marca 1925 podpisal ukaz o združitvi Zgornjih in Spodnjih Domžal, Stoba in Štude v trg Domžale.
Občinski odbor pod vodstvom župana Antona Skoka je sklenil povišanje Domžal kot pomemben dogodek v zgodovini izrabiti za prikaz njihovih dosežkov in za spodbudo krajanom k nadaljnjim prizadevanjem za napredek trga. Domačini so ves teden krasili in postavljali mlaje. Slavnosti so se začele že en dan prej. Slovesnega obhoda, cerkvenega obreda, uradne razglasitve in zabavne prireditve se je po časopisnih poročilih udeležilo okoli 10.000 obiskovalcev, poleg domačinov zlasti gostje iz Ljubljane in okoliških občin. V številnih člankih so vsi poudarjali vseslovenski pomen domžalskega zgleda uspešnih prizadevanj za gospodarsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj kraja.
