V času šolanja se je ukvarjal s prvimi pesniškimi poskusi. Bil je v tretji gimnaziji (1900), ko se je na platnicah Doma in sveta pojavila njegova prva pesem.
V Ljubljanskem zvonu je tri leta kasneje (1903) izšla pesem Izgubljeni raj, podpisana z njegovim pravim imenom. Urednik Ljubljanskega zvona, dr. Fran Zbašnik, je namreč pozabil na Vladimirovo prošnjo, naj objavi pesem pod psevdonimom, saj je bilo po takratnih dijaških disciplinskih predpisih objavljanje pod pravim imenom prepovedano.
IZGUBLJENI RAJ
Če v jasne gledam ti oči,
zrem v njih svoj izgubljen raj
in vsa očarana želi
mi bolna duša tja nazaj.
A v mojem srcu ni več nad,
pogreznjeno v temo, veli,
da laž je v solnčnih teh očeh,
da raja ni… da raja ni!
(Ljubljanski zvon, 1903)
