Kriza, v katero je Cinkarna zašla konec šestdesetih let, je grozila, da bo z ukinitvijo pridobivanja cinka ostalo brez zaposlitve ok 2.000 zaposlenih. Rešitev iz krize je vodstvo Cinkarne videlo v ustanovitvi obrata za proizvodnjo titanovega dioksida.
Ker Cinkarna za izgradnjo takšne tovarne ni imela dovolj lastnih sredstev, se je povezala s podjetjem VVB Lacke und Farben, Berlin v tedanji Nemški demokratični republiki. Tovarna je začela obratovati pomladi 1973, torej ob stoletnici ustanovitvi Cinkarne. Po padcu berlinskega zidu leta 1989 je osnovi sporazuma z nasledniki partnerske družbe postala stoodstotna lastnica tovarne.
Tovarna pigmentnega titanovega dioksida je bila načrtovana in zgrajena po smernicah najboljše razpoložljive tehnike in tehnologije takratnega časa. Že tedaj je imela obrat za nevtralizacijo kislih odplak, ko so primerljive tovarne kisle odplake, popolnoma nepredelane, spuščale v velike vodotoke ali v morje. Z uvajanjem sodobnih postopkov in naprav se je krepko znižal delež ročnega dela v proizvodnem procesu. Večina delovnih mest se je iz neposredne okolice naprav in reakcijskih posod preselila v klimatizirane komandne kabine.
