Postopek izdelave obtežilnikov je navidezno preprost, vendar zahteva od steklarjev precej spretnosti in izkušenj, saj mora biti steklovina na delovni temperaturi vedno vroča in mehka. Pri tem se morajo steklarji zanašati na svoje izkušnje pri razlikovanju nians žarečega stekla za razliko od avtomatizirane proizvodnje, kjer s pirometri uravnavajo enakomerno temperaturo in s tem viskoznost stekla. V steklarskih obratih, v katerih je bila steklarjem ob koncu delavnika dovoljena izdelava obtežilnikov iz ostanka steklovine v talilnih loncih, je bila pomembna tudi hitrost, še posebej v primerih, ko je bil obtežilnik izdelan na skrivaj kar med delovnim časom. Zato tovrstni obtežilniki običajno niso dosegali kakovosti tistih iz rednega proizvodnega programa steklarn.
V nadaljevanju so prikazani trije poenostavljeni primeri izdelave obtežilnikov, ki so znani tudi iz slovenskega prostora. Med najpreprostejšimi so obtežilniki s trobentastimi oziroma lijakastimi cvetovi, drugi so obtežilniki s petimi ekspandiranimi mehurčki, ki spadajo med zelo pogoste tudi drugod v Evropi, tretji pa so obtežilniki s keramično figuro.
Izdelava obtežilnika s trobentastimi (čašastimi) cvetovi
Za obtežilnike s trobentastimi (čašastimi) cvetovi so bile potrebne vnaprej pripravljene tanke okrogle steklene ploščice iz barvnega stekla za izdelavo cvetov in raznobarvni stekleni drobci za dekoracijo podnožja cvetnega motiva. V prvi fazi so na kovinsko steklarsko pipo nanesli manjšo količino staljenega stekla in ga na gladki kamniti ali železni plošči s pomočjo mokre steklarske lopatice, oblikovali v želeno obliko podlage načrtovanega cvetličnega motiva. Nato so ga povaljali po raznobarvnih koščkih stekla, da so se vanj vtisnili in enakomerno razporedili. Sledil je nov debelejši nanos steklene taline, na katero so razporedili steklene ploščice bodočih cvetov. Po ponovnem žarjenju so središča ploščic (cvetov), na mestih kjer bodo peclji, s kovinskim ali mokrim lesenim trnom predrli vse do podnožja in ustvarili ozke zračne kanalčke. Ob njih so se cvetne ploščice rahlo lijakasto upognile navzdol. Sledil je nanos zadnje plasti prozornega stekla in zaključno oblikovanje obtežilnika. Ob ohlajanju je plin v kanalčkih ekspandiral in v središču cvetov so se ustvarili mehurčki podobni cvetnim pestičem. Med steklarsko pipo in obtežilnikom so napravili ozko globoko zajedo ob kateri so obtežilnik odlomili in ga v hladilni peči zelo počasi ohlajali. Po ohladitvi so mesto odloma in bazo obtežilnika obrusili. Obtežilnik je lahko ostal v kroglasti obliki, tam kjer so imeli primerno rezalno in brusilno opremo pa so ga lahko dodatno obdelali v želeno fasetirano obliko.
V večini zlasti kozjanskih glažut so postopek izdelave obtežilnikov močno poenostavili in neposredno na žareč obdelovanec, namesto vnaprej pripravljenih ploščic, nanesli kar raznobarvne kapljice raztaljenega stekla in iz njih oblikovali cvetove.
Na podoben način so bili izdelani tudi obtežilniki s čašastimi cvetovi iz vnaprej pripravljenih ploščic polžasto zvitih tankih steklenih pletenic, ki so jih po ponovnem žarjenju ob robu predrli vse do podlage in ustvarili podolgovate mehurčke, ki delujejo kot cvetni peclji in pestiči. Zanimivo je, da spada ta tip obtežilnikov iz zadnje tretjine 19. in prvih let 20. stoletja med pogostejše v slovenskem prostoru.
Izdelava obtežilnika s petimi mehurčki
Obtežilniki s petimi zračnimi mehurčki spadajo med enostavnejše izdelke, saj niso zahtevali posebne predpriprave, razen steklene taline in raznobarvnega steklenega drobirja, ki so ga pridobili s hitrim ohlajanjem žarečega stekla v hladni vodi. Manjšo količino steklene taline so zbrali na kovinski steklarski pipi in jo s pomočjo mokre lesene lopatice na ravni železni plošči oblikovali v majhno platformo. Vanjo so vtisnili raznobarvne drobce stekla. Z dodajanjem naslednje plasti čistega stekla so prekrili spodnjo plast in vanjo zopet vtisnili steklen drobir. Postopek so običajno še dva do trikrat ponovili. Žarjeno zadnjo (zgornjo) plast čistega stekla prekrito s steklenim drobirjem so z železno paličico (trnom) prebodli vse do podlage (platforme) na dnu, enkrat v sredini in štirikrat ob robu. Pri starejših obtežilnikih so pogosto uporabili tudi mokro leseno paličico. Vse površine z nataljenim barvnim drobirjem so se na mestih prebodov lijakasto upognile navzdol. Po prekrivanju z zadnjo plastjo čistega stekla in ponovnem segrevanju, je plin v votlinicah ekspandiral in ustvarili značilno notranjo razgibano obliko obtežilnika s petimi mehurčki, ki so dobili poseben srebrn sijaj. Po strjevanju steklene mase so obtežilnik odlomili od steklarske pipe in ga zelo počasi ohladili v hladilni peči. Sledilo je še brušenje baze.
Večina obtežilnikov s petimi mehurčki iz slovenskega prostora je ostala v kroglasti obliki in le redki imajo fasetirano površino.
Izdelava obtežilnika s keramično figuro
Med priljubljenimi motivi post-klasičnih obtežilnikov so bile tudi podobe živali. Njihove tridimenzionalne figure so bile izdelane iz temperaturno visoko odpornega porcelana, ki je moral imeti enak temperaturni koeficient prostorninskega raztezka kot steklo, zato da ob kasnejšem ohlajanju v hladilni peči med njima ni prišlo do neželenih napetosti. Sam postopek izdelave je bil v prvi fazi podoben kot pri drugih steklenih obtežilnikih. Steklar je najprej na kovinsko steklarsko pipo zbral manjšo količino steklene taline, jo na gladki železni podlagi s pomočjo mokre steklarske lopatice oblikovali v želeno obliko podlage (blazine) in jo povaljal po raznobarvnih koščkih stekla. Nato je na pisano blazino namestil primerno ogreto keramično figuro živali. Njegov pomočnik je z naborom stekla na svoji steklarski palici previdno prekril blazino s figuro živali tako, da so bili vsi deli dobro zaprti in spojeni. Na keramičnih figurah se je ob obdajanju z raztaljenim steklom pogosto razvil zelo tanek film drobnih mehurčkov, zato so zaradi lomljenja svetlobe dobile srebrn sijaj. V nadaljevanju je sledilo dokončno oblikovanje zunanjosti obtežilnika, po delnem ohlajanju pa še odlom od steklarske pipe in zelo počasno hlajenje v hladilni peči. Po ohladitvi je bilo zadnje opravilo še brušenje baze in po želji fasetiranje obtežilnika.


