Splošna knjižnica se mora nenehno prilagajati družbenim spremembam in se razvijati v skladu z zahtevami okolja ter potrebami uporabnikov.
Njena naloga je spodbujati branje pri vseh uporabnikih, ne glede na njihove omejitve ali posebne potrebe. K uporabi knjižničnega gradiva in storitev mora stalno privabljati nove uporabnike, tudi tiste, ki potrebujejo prilagojene oziroma drugačne storitve. Na ta način oblikujemo knjižnico kot prostor, ki ima smisel in koristi za vse.
»Uporabnikom z oviranostmi je z izvajanjem prilagojenih storitev in programov mogoče zagotoviti izboljšan dostop do knjižnice. Pomembno je, da se vsi uporabniki počutijo dobrodošli, saj se bodo samo tako vračali v knjižnico. Uporabniki z oviranostmi lahko pridejo v knjižnico samo, če lahko premostijo tako fizične kot tudi psihološke ovire« (Irvall in Skat Nielsen, 2015, str. 14).
Oblikovanje posebne zbirke za osebe z bralnimi težavami je za Kosovelovo knjižnico Sežana predstavljalo poseben izziv, a hkrati tudi izpolnitev dolgoletnega cilja. Z vzpostavitvijo zbirke Nekaj posebnega je knjižnica omogočila lažji dostop do gradiva osebam z bralnimi težavami in jim olajšala izbiro ustreznega gradiva. Zbirka je tudi sporočilo skupnosti, da so vsi bralci pomembni in da si vsi zaslužijo dostop do gradiva, ki ga iščejo.
Naši statistični podatki o izposoji kažejo, da je potreba po tovrstnem gradivu velika, njegova produkcija pa je še vedno zelo omejena. Ta primanjkljaj se deloma nadomešča z uporabo multimedijskega in digitalnega gradiva (e-knjig, interaktivnih aplikacij, digitalnih zbirk ipd.), ki omogoča dostop do literature tudi tistim, ki knjižnice ne morejo fizično obiskati.
Želimo si, da bi bila izkušnja Kosovelove knjižnice Sežana z zbirko Nekaj posebnega pobuda oziroma dodatna spodbuda za tiste knjižnice, ki se za tovrstno posebno zbirko še niso odločile. Zbirka Nekaj posebnega s svojo oblikovno podobo (napis nad zbirko, logotip, napisi v brajici …) pritegne pozornost številnih obiskovalcev, tudi tistih, ki pri branju nimajo težav ali ovir. Vabi jih v svet drugačnih oblik branja, ki jih morda prej sploh niso poznali. V svet, ki ni pomemben le za bralce, ki v njem živijo, temveč za celotno družbo, ki se mora razvijati v smeri razumevanja in sprejemanja drugačnosti.
